Dober dan, sem novopečeni diabetik tipa 2. Bolezen sem vzel zelo resno in zmanjšal telesno težo za 25 kilogramov in sicer od 123 na 98 kilogramov. Moj cilj pa je 90 kg. Redno si merim nivo glukoze v krvi na prstu. Občasno si namestim senzor za merjenje glukoze v medceličnini. Po hidratni hrani, glukoza naraste, denimo na 9 mmol/l v medceličnini pa senzor kaže 2 ali 2.5 mmol/l manj. V primerih, ko glukoza pade v medceličnini v rdeče številke, iz prsta pa kaže 4,4 mmol/l. Nikoli nisem občutil omotice zaradi hipe. Katere meritve so bolj realne?
Odgovor: Primerjava merilnika sladkorja v krvi in senzorja
Najprej lep pozdrav in pohvala. Odlično, da ste se tako potrudili in vzeli novo situacijo tako resno. Vse je super: hujšanje, upam, da tudi telesna aktivnost, ne le stradanje, meritve glukoze in celo nabava senzorja za stalno spremljanje gibanja glukoze. A katera meritev je prava? Točen odgovor je OBE
Meritve so različne po načinu merjenja in nikoli ne bodo čisto enake. Če vzamemo dva glukometra že nastanejo razlike, ker ne stisnemo prsta vedno enako, različna je gostota kapljice krvi itn., zato je razlika med dvema okrog 1,5 mmol/l. Če primerjamo senzor in glikirani hemoglobin HbA1c, nastane razlika zato, ker glikozidacija poteka bolj nad 10 mmol/l glukoze v krvi in je HbA1c bolj splošen ter pokaže nižjo vrednost, kot bi jo vi odčitali na senzorju, kjer res vsaka meritev šteje točno. Če pa primerjamo senzor in glukometer, pa merimo dve tekočini. Senzor upošteva tekočino med celicami, zato zamuja 10 do 15 minut, da se vrednost v medceličnini izenači s tisto iz krvi. Če bi merili na tešče brez nihanj zaradi hrane, bi pokazala skoraj enako (spet je lahko le tista razlika do 1,5 mmol). Če pa merimo takoj po jedi, bo v krvi že visok sladkor, v medceličnini pa še nizek in obratno, ko sladkor pada. Tedaj je lahko razlika do 60 % meritve. A to ni nič hudega, ker VSE celice v telesu delujejo po sistemu senzorja (tudi naši možgani) in je kri je edina izjema. Če bi v krvi izmerili nizek sladkor in na senzorju še primeren, imamo 20 minut časa, da nekaj pojemo. Če pa je na senzorju nizek sladkor in v krvi višji, pa je šlo za neko trenutno motnjo in navadno ni potrebno narediti nič. Če nismo gotovi, preverimo iz prsta in to je v 99 % dovolj.
Podobno boste ugotovili pri aktivnostih. Če gremo na hiter sprehod, se bo sladkor najprej celo zvišal v prve pol ure, posebno če nismo ogreti. To pa zaradi drugih hormonov in ne inzulina. Še enkrat vse čestitke za tako aktivno vlogo pri vodenju sladkorne bolezni!