Zapleti sladkorne bolezni

Okvare živčevja so pri bolnikih s sladkorno boleznijo pogoste. Verjetnost, da se pri bolniku s sladkorno boleznijo pokažejo znaki okvare živčevja, je večja, čim dlje traja bolezen in tem slabši je nadzor krvnega sladkorja. Približno sedmim odstotkom bolnikov lahko dokažemo okvare živčevja zaradi sladkorne bolezni že ob odkritju sladkorne bolezni in skoraj pri polovici petindvajset let po pričetku bolezni. 

Približno dvajset odstotkov bolnikov s sladkorno boleznijo trpi bolečine zaradi okvar živčevja. Hkrati pa tudi vemo, da lahko bolniki, ki dosledno vzdržujejo ustrezne vrednosti krvnega sladkorja, zmanjšajo verjetnost za nastanek okvar živčevja za dve tretjini. Sladkorna bolezen je danes najpogostejši vzrok okvare živčevja v razvitem svetu.

Kaj natančno povzroči okvare živčevja pri bolniku s sladkorno boleznijo, še ni povsem pojasnjeno. Dalj časa povišana količina krvnega sladkorja v obtoku in trajanje sladkorne bolezni sta najpomembnejša. Novejša spoznanja kažejo, da pri nastanku bolezenskih okvar živčevja sodeluje tudi vnetje drobnih žil in slabša prekrvitev živcev.  Diabetična okvara živčevja je povezana tudi z debelostjo, povečanim arterijskim tlakom, povečanimi maščobami v krvi, kajenje in srčno-žilno boleznijo.

Problem je že jutranje vstajanje

Najpogostejša je distalna simetrična polinevropatija, ki predstavlja 75 odstotkov vseh diabetičnih nevropatij.  Značilna je prizadetost najdaljših živčnih vlaken v telesu, ki so odgovorna za delovanje mišic (motorična vlakna), živčnih vlaken, ki prenašajo občutke za dotik, položaj, hladno ali toplo in bolečino (senzorična vlakna) in živčnih vlaken avtonomnega živčnega sistema, ki pomagajo nadzorovati prekrvitev in stanje kože  (vegetativna vlakna). Četrtina bolnikov opisuje, da so zanje velika muka že jutranje vstajanje, sprehod do kopalnice in jutranja higiena.

Bolniki sprva začutijo ščemenje ali mravljinčenje v prstih nog, ki se postopno širi navzgor na stopala, gležnje in goleni. V tem predelu slabše občutijo vbod z iglo in toploto, kasneje tudi dotik in hladno, pridruži se lahko tudi bolečina. Bolniki se začnejo spotikati, lahko se pričnejo sušiti mišice na stopalu. Zdravnik lahko z nevrološkim kladivcem ugotovi slabše izzivne tetivne reflekse. 

Pekoča bolečina in mravljinčenje v stopalih

Bolnika z diabetično distalno simetrično polinevropatijo pogosto privedejo po pomoč v ambulanto pekoče bolečine in mravljinčenje v stopalih. Kronično nevropatično bolečino navaja 16 do 26 odstotkov bolnikov s sladkorno boleznijo. Nevropatična bolečina je bolečina, ki jo neposredno povzroča okvara ali bolezen živčevja. Boleča diabetična nevropatija bolnikom močno zmanjšuje kakovost življenja, pogosto se kronični bolečini pridružijo depresija ter motnje spanja in apetita. Večina navaja stalne vsakodnevne bolečine, pri približno eni tretjini se bolečine preko dneva javljajo v bolj ali manj dolgih napadih. Pri večini je bolečina ponoči hujša, bolečino pa lahko okrepita utrujenost in stres.

Prvi ukrep: strog nadzor krvnega sladkorja

Prvi in najpomembnejši ukrep preprečevanja je dosleden nadzor krvnega sladkorja. Zdrav način življenja in zdravljenje dejavnikov tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni je naslednji nujni ukrep za preprečevanje, in, kot vemo sedaj, tudi za izboljšanje simptomov diabetične nevropatije. Redna telesna vadba je za sladkorne bolnike obvezna, tudi kot preventiva pred okvarami živčevja. 

Zdravljenje bolečine je simptomatsko, kar pomeni, da z lajšanjem bolečine ne vplivamo neposredno na vzroke. Bolečina zaradi okvar živčevja je podvrsta bolečine in jo imenujemo nevropatična bolečina. Za lajšanje bolečine diabetične nevropatije svetujemo zlasti metode fizikalne medicine in zdravljenje z zdravili. Ob tem ne smemo pozabiti na zdravljenje morebitne depresije in motenj spanja ob kronični bolečini.

Druga metoda, ki jo svetujejo, je TENS – transkutano/površinsko električno draženje živcev, ki znatno zmanjša bolečino. Ker nima neželenih učinkov, ga je smiselno preizkusiti. 

Zdravila za lajšanje nevropatične bolečine

Zdravila za lajšanje nevropatične bolečine niso povsem enaka kot za lajšanje siceršnje bolečine. V Sloveniji imamo na voljo vsa zdravila za lajšanje nevropatične bolečine, ki jih svetujejo evropske in svetovne smernice za zdravljenje nevropatične bolečine; vsa zdravila lahko zdravnik predpiše v breme zdravstvenega zavarovanja. Zdravila prve izbire so amitriptilin, duloksetin, pregabalin in gabapentin, redkeje pa predpišejo lidokainske obliže, tramadol ali zdravila iz skupine opiatov. Zdravila je potrebno jemati redno po navodilih, saj ne delujejo, če jih vzamemo le, kadar se bolečina pojavi. Praviloma se njihov učinek pokaže po nekaj tednih jemanja.

Vid je nedvomno eno naših najdragocenejših čutov, vendar lahko sladkorna bolezen ogrozi vid na različne načine. Visok krvni sladkor lahko okvari krvne žile po vsem telesu, tudi v očeh.

Ljudje s sladkorno boleznijo so še posebej izpostavljeni tveganju za štiri vrste očesnih bolezni: retinopatijo, povezano s sladkorno boleznijo, makularni edem, povezan s sladkorno boleznijo, sivo mreno in glavkom. 

Diabetična retinopatija

Mrežnica je del očesa, ki nam omogoča vid. Tako kot film v fotoaparatu je mrežnica plast svetlobno občutljivih celic v očesnem ozadju, kamor se vtisnejo slike. Krvne žile v mrežnici oskrbujejo te celice s hrano, tako da lahko jasno vidite. Sčasoma lahko sladkorna bolezen povzroči, da te krvne žile oslabijo in puščajo, kar povzroči diabetično retinopatijo.

Ocenjuje se, da ima več kot četrtina diabetikov retinopatijo in je to najpogostejša očesna bolezen pri sladkornih bolnikih. V zgodnjih fazah pogosto ni simptomov. Najboljši način za preprečevanje v teh zgodnjih fazah je letni pregled oči, seveda pa tudi uravnavanje krvnega sladkorja s spremembami življenjskega sloga in terapijami z zdravili.

Ko bolezen napreduje, se nenormalne krvne žile povečajo, kar lahko povzroči zamegljen vid, lebdeče oblike (lebdeče oblike v vašem vidu) in končno izgubo vida.

Za napredovalo diabetično retinopatijo so na voljo zdravljenja, vendar so nekatera precej invazivna in zahtevajo večkratne obiske pri očesnem zdravniku. Ti vključujejo očesne injekcije za upočasnitev rasti novih in nenavadnih krvnih žil ali lasersko terapijo za zaustavitev krvavitev iz žil. Raziskovalci so razvili novejša zdravljenja z injekcijami, ki zmanjšajo pogostost potrebnih injekcij v oči.

Diabetični makularni edem

Makula je ovalni del mrežnice, ki zagotavlja osrednji vid, najjasnejši in najbolj podroben vid, ki nam omogoča, da vidimo neposredno pred seboj.

Krvne žile v mrežnici običajno oskrbujejo makulo s hranili, vendar lahko retinopatija, povezana s sladkorno boleznijo, povzroči uhajanje krvi iz teh žil v makulo. To povzroči oteklino, znano kot makularni edem. Tako kot retinopatija se tudi makularni edem, povezan s sladkorno boleznijo, zdravi z očesnimi injekcijami in laserskim zdravljenjem.

Siva mrena ali katarakta

Pri večini mladih je leča v očesu bistra in fokusira svetlobo na mrežnico. Očesna leča lahko postane motna s starostjo ali zaradi sladkorne bolezni. Siva mrena lahko povzroči zamegljen vid, občutljivost na svetlobo, slab nočni vid ali rumenkaste in rjave odtenke nekaterih barv.

Siva mrena je pri mnogih ljudeh s staranjem precej pogosta, a glede na znanstvene raziskave je pri ljudeh s sladkorno boleznijo tveganje za nastanek sive mrene dvakrat večje. Sladkorna bolezen lahko povzroči tudi zgodnejši pojav sive mrene.

Glavkom

Tako kot siva mrena je tudi glavkom očesna bolezen, ki prizadene ljudi s sladkorno boleznijo in brez nje. Pri zdravih očeh drenažni sistem omogoča, da tekočina zapusti oko, da se ohrani normalen tlak. Pri glavkomu lahko neravnovesje v tem tlaku poškoduje vidni živec.

Sladkorna bolezen poveča tveganje za glavkom. Sčasoma lahko stanje povzroči izgubo vida in slepoto. Tako kot pri diabetični retinopatiji in makularnem edemu tudi za glavkom ni zdravila, vendar lahko kapljice za oči na recept in lasersko zdravljenje upočasnijo njegovo napredovanje.

Nasveti za zaščito oči

Kljub tem oblikam očesnih bolezni, povezanih s sladkorno boleznijo, strokovnjaki ocenjujejo, da je 90 odstotkov izgube vida zaradi sladkorne bolezni mogoče preprečiti. Najboljše strategije za zaščito vašega vida so:

1. Redni pregledi oči

Kdaj ste imeli zadnji pregled oči? Kaj pa vaš naslednji pregled pri očesnem zdravniku? Priporočljivo je, da bolnik s sladkorno boleznijo vsako leto opravi vsaj en pregled razširjenega očesa pri oftalmologu ali optometristu.

Obsežen očesni pregled lahko zgodaj odkrije diagnozo in vam pomaga dobiti potrebno zdravljenje za preprečitev napredovanja bolezni.

Pri razširjenem pregledu vam bo očesni zdravnik dal kapljice za povečanje zenic, da bodo lahko gledale vašo mrežnico. Postopek je neboleč, vendar obstaja nekaj zelo blagih, začasnih neželenih učinkov (občutljivost na svetlobo in zamegljen vid). Če retinopatija ni odkrita, boste naslednji obisk ponovili čez dve leti.

Med pregledom obvestite svojega očesnega zdravnika o morebitnih spremembah vida in prosite, da rezultate vašega obiska posreduje vašemu endokrinologu. Ob naslednjem obisku pri zdravniku primarne zdravstvene oskrbe ga obvestite o tem, kako je potekal vaš očesni pregled.

2. Uravnavajte glukozo v krvi

Po svojih najboljših močeh poskušajte ohraniti raven glukoze v krvi znotraj ciljnega območja, običajno med 4 in 10 mmol/l. Ohranjanje stabilne ravni glukoze v krvi lahko pomaga preprečiti očesne bolezni in upočasni napredovanje obstoječih očesnih bolezni.

Zdrave življenjske navade, kot sta hranljiva prehrana in redna telesna dejavnost, lahko pomagajo pri uravnavanju ravni krvnega sladkorja. Poleg sprememb življenjskega sloga lahko tudi zdravila, kot so agonisti receptorjev GLP-1 in zaviralci SGLT-2, pomagajo ljudem s sladkorno boleznijo tipa 2 izboljšati nadzor glikemije.

Neprekinjeni merilniki glukoze (CGM) in sistemi za avtomatizirano dovajanje inzulina (AID), zagotovijo podroben vpogled v trende vaših ravni glukoze. Vprašajte svojega zdravnika o novejših zdravilih, tehnologijah in drugih strategijah za uravnavanje krvnega sladkorja.

3. Uravnavajte krvni tlak in holesterol

Visok krvni tlak in ravni holesterola lahko povzročijo, da se krvne žile v očeh zamašijo, zaradi česar začnejo prepuščati, kar bo škodilo vašemu vidu.

Smernice ciljajo na krvni tlak pod 130/80 mmHg in holesterol LDL (»slab« holesterol) pod 70 mg/dL; vendar te vrednosti morda ne veljajo za vsakogar. Vprašajte svojega zdravstvenega delavca, kateri cilji glede krvnega tlaka in holesterola so za vas smiselni.

4. Bodite pozorni na spremembe v vidu

Ali opazite lise v svojem vidu? Slepe pege? Utripajoče luči? V času med letnimi obiski pri očesnem zdravniku spremljajte morebitne spremembe vida. Eden od načinov je, da si naredite pregled oči doma. Če opazite simptome, vendar je do letnega obiska še nekaj mesecev, se dogovorite za termin prej.

5. Ne kadite

Znano je, da kajenje škoduje zdravju na različne načine, toda ali ste vedeli, da lahko poškoduje tudi vaše oči? Na splošno kajenje poveča tveganje za suhe oči, sivo mreno in težave z vidnim živcem. Pri ljudeh s sladkorno boleznijo kajenje poveča verjetnost razvoja diabetične retinopatije in lahko poslabša obstoječo očesno bolezen.

Poleg tega, da pomagate zdravju oči, se po opustitvi kajenja zmanjša tudi tveganje za bolezni srca, raka in druge kronične bolezni.

6. Privoščite si telesno vadbo

Vadba vam lahko pomaga pri obvladovanju sladkorne bolezni, kar bo pozitivno vplivalo na vaše oči. Če že imate sladkorno bolezen, vendar brez retinopatije, vam lahko vadba pomaga vzdrževati zdravo raven sladkorja v krvi in ​​tako zmanjša tveganje.

Verjetno 150 minut zmerne do močne aerobne aktivnosti na teden, ki pospeši krvni utrip ( hitra hoja, tek, kolesarjenje, ples, plavanje), ne bo prehud napor?

Prizadevajte si vključiti tudi vadbo za moč v svojo tedensko rutino, saj lahko ta oblika telesne dejavnosti poveča vašo občutljivost za inzulin. Z izboljšano občutljivostjo za inzulin je nadzor glikemije boljši, s tem pa naredite veliko za preprečitev očesne bolezni, povezane s sladkorno boleznijo.

7. Nosite sončna očala

Oči lahko pred soncem enostavno zaščitimo z nošenjem sončnih očal in zaščitnih očal. Sončna očala ščitijo vaše oči pred škodljivimi sončnimi ultravijoličnimi žarki in jih je treba nositi vse leto, tudi v oblačnih dneh. Ko kupujete sončna očala, poiščite par, ki blokira 99-100 odstotkov  UVA in UVB žarkov.

8. Spočijte oči po pravilu 20-20-20

Mnogi od nas vsak dan ure in ure gledamo v računalnike ali telefone, zaradi česar so naše oči utrujene in napete. Ko vas bodo naslednjič začele boleti oči, razmislite o uporabi pravila 20-20-20. Po 20 minutah časa pred zaslonom poglejte stran od zaslona in se za 20 sekund osredotočite na točko, ki je 20 metrov stran od vas. To bo pomagalo preprečiti obremenitev oči, zaradi česar bodo vaši dolgi dnevi pred računalnikom lažje obvladljivi.

Uravnavanje krvnega sladkorja, telesna vadba in letni pregledi pomagajo zmanjšati tveganje za očesne bolezni, povezane s sladkorno boleznijo.