Berem o novih raziskavah in pomenu teže pri diabetesu, pa me zanima kaj je bolj pomembno: ohranjati dobro glikemijo ali pa paziti na kalorični vnos. Maščobe se bolj kalorične, toda ne dvignejo krvnega sladkorja, se pa zredim. Kje je tukaj krompir, glede na njegove prehranske vrednosti in GI naj bi bil vseeno boljša izbira kot riž.
ODGOVOR: Krvni sladkor in kalorije
Dobra glikemija in kalorični vnos živil sta dve sorodni, a zelo različni stvari. Sladkorni bolnik mora, tako kot vsi ostali, upoštevati vnesene kalorije glede na fizične aktivnosti, sicer bo telesna teža začela naraščati. Dobrega je hitro preveč. Drugače pa je z glikemijo. Zdravil bomo potrebovali toliko, da bo sladkor normalen, če nam to ne uspe že z dieto. Kakšna živila bomo izbrali, je pogosto odvisno od drugih bolezni, ledvični bolniki morajo upoštevajo tudi kalij in beljakovine, srčni in nevrološki bolniki paziti na maščobe, tisti s putiko imajo spet svoje zahteve itd. Optimalno je, da je tretjina krožnika krompir, tretjina meso, tretjina pa zelenjavna priloga. Če je delež ogljikovih hidratov večji od 50 % obroka, bo glukoza po jedi bistveno bolj nihala. Ribe in krompir v solati zelo zanihajo vrednosti krvnega sladkorja po obroku, zato krompir vedno mešamo s fižolom (matevž), v riž damo zelenjavo, v testenine pa dušen ohrovt itd. Maščob v modernih dietah ni več veliko, beljakovine pa so seveda potrebne za obnovo celic.
Končno navodilo je vselej enako: pojemo lahko toliko kalorij, kot nam jih uspe porabiti. Potem bo telesna teža normalna. Vvzamemo pa toliko zdravil, da bo normalen tudi naš krvni sladkor.