Stara sem 48 let in nikakor ne uspem shujšati. Nimam diagnoze sladkorne, sem pa verjetno blizu. Imam kakih 10 kilogramov preveč in konstantno nekaj prigrizujem. Vem, da to ni v redu niti za trebušno slinavko ker se lahko »izrabi«. Zanimata me dve stvari. Kako poteka ta proces okvare trebušne slinavke? Mar v končnem pomeni, da ne proizvaja več inzulina? Kako je pa z slabo odzivnostjo celic na inzulin? Zanima me pa tudi, ali obstaja kaka možnost dobiti nova zdravila za hujšanje, četudi nisem sladkorna bolnica. Od osebne zdravnice?
Odgovor: Zdravila za hujšanje diabetesu
Trebušna slinavka pri povečani telesni teži vedno pridno sodeluje, celo preveč. Izdela več inzulina kot običajno, a če se telesna teža konsstantno povečuje, se povečuje tudi možnost vnetij, navadno najprej v maščevju. Ti nenormalni produkti povzročijo, da inzulin ne deluje več optimalno, zato ga potrebujemo vedno več. Začne pa se tudi poviševati krvni sladkor, ne stalno, pač pa v močnih nihanjih posebno po škrobnih jedeh. Trebušna slinavka je vse bolj obremenjena, se izčrpava, povišan sladkor je »toksičen« (škodljiv) tudi za celice trebušne slinavke, ki se začno na nek način skrivati in umikati. Ta ponavljajoči se krog se konča v odkriti sladkorni bolezni in nastanku številnih zapletov.
Zdravila, ki so na voljo, dejansko pomagajo pri lažjem hujšanju, ker zmanjšajo apetit in s tem tudi število prigrizkov. A nekateri bolniki še vedno lahko shujšajo tudi brez njih,na primer, že pri dobri ločevani dieti. Kadar to ne uspe, pa se radi zatečejo k farmaciji. Žal naša država hujšanja še vedno ne obravnava kot bolezen, zato so taki bolniki samoplačniki, zdravila pa so draga. Kdo napiše beli recept, je pravzaprav vseeno, problem je, da mesečna terapija stane od 100 do 300 evrov mesečno, kar si nekateri ljudje nikoli ne bodo mogli privoščiti. To vemo vsi, a tako je, da gremo na referendum zaradi vprašanja o dovoljenem samomoru, referenduma o porabi našega skupnega denarja pa ne bomo dočakali.