Poslušajte svoje telo
Tekst: Matej Lovšin, foto: Vecteezy
Hipoglikemija je eden najnevarnejših zapletov sladkorne bolezni, saj se pogosto pojavi nepričakovano in se lahko zelo hitro stopnjuje iz blage nevšečnosti v resno zdravstveno stanje. Raziskave kažejo, da osebe z diabetesom tipa 1 in 2 v povprečju doživijo okoli 2,5 hude hipoglikemije na leto. Čeprav so bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 običajno manj ogroženi, lahko zdravljenje z inzulinom ali določenimi zdravili tudi pri njih povzroči nevarno nizek krvni sladkor.
Znaki hipoglikemije so lahko zelo raznoliki. Med najpogostejšimi so tresenje, potenje, lakota, pospešen srčni utrip, bleda koža in slabša koordinacija. Pogoste so tudi spremembe vedenja, zmedenost, otežen govor in razdražljivost. V hujših primerih se lahko pojavi neodzivnost ali celo izguba zavesti. Posebno nevarna je tako imenovana nezavedna hipoglikemija, ko bolnik nima izrazitih simptomov, vrednosti sladkorja v krvi pa so kljub temu prenizke.
Na pojav hipoglikemije vplivajo številni dejavniki. Med najpogostejšimi so pretirana telesna dejavnost, prevelik odmerek inzulina, preskakovanje obrokov ali prenizek vnos ogljikovih hidratov, uživanje alkohola, močan stres, hormonska nihanja in akutne bolezni, kot sta prehlad ali gripa.
Ker se hipoglikemija pri vsakem posamezniku kaže nekoliko drugače, je pomembno, da bolniki znajo poslušati svoje telo. Priporočljivo je spremljanje simptomov in vodenje diabetičnega dnevnika, zlasti v obdobju po postavitvi diagnoze. Prav tako je izjemno pomembno, da so o bolezni seznanjeni tudi bližnji – družinski člani, prijatelji in sodelavci – saj lahko v nujnih primerih odločilno pomagajo.
Način ukrepanja je odvisen od stopnje znižanja krvnega sladkorja. Pri blagi hipoglikemiji si bolnik običajno lahko pomaga sam z hitrim vnosom ogljikovih hidratov. Pri hujši obliki je pogosto potrebna pomoč okolice, v najtežjih primerih pa tudi nujna medicinska oskrba. Ker se hipoglikemija lahko razvije zelo hitro, je smiselno imeti vnaprej pripravljen načrt in vedno pri sebi primeren vir ogljikovih hidratov.
Testni komentar 1234