Med slednje se po ugotovitvah raziskovalcev uvršča tudi kakav. Ameriški znanstveniki, specialisti za hrano in prehrano (nutricionisti) ob izsledkih svojih dosedanjih, zlasti pa najnovejše raziskave potrjujejo zdravilno moč kakava in njegov vpliv na presnovo sladkorja v organizmu. Svoje spodbudne ugotovitve o vplivu kakava (z njim je bogata temna čokolada) na uravnavanje sladkorja v krvi, so znanstveniki z nove celine objavili v The Journal of Nutritional Biochemistry.

Zdravilne rastlinske snovi, flavonoli v kakavu ugodno delujejo na debelost, inzulinsko rezistenco in glukozno toleranco. Njihovi britanski kolegi pa poudarjajo, da polifenoli v kakavu znižujejo maksimalne vrednosti krvnega sladkorja pri hiperglikemiji, povečujejo občutljivost na inzulin in znižujejo vrednosti sladkorja v krvi na tešče.
Navdušeni nad svojimi spoznanji raziskovalci poudarjajo, da košček ali dva temne čokolade, z visoko vsebnostjo kakava, na diabetičnemu jedilniku ne bi smela biti več tabu. Pomembna je le zm

Skeletna mišična masa je po ugotovitvah najnovejših znanstvenih raziskav pri diabetesu mellitusu reno ogrožena. Vodja pravkar zaključene japonske raziskave, prof.dr. Wataru Ogawa, iz the Kobe University Graduate School of Medicine poudarja, da povišan krvni sladkor vodi do atrofije skeletnih mišic. V procesu usihanja mišičnega tkiva pri diabetikih igrata ključno vlogo dva proteina, ki spodbujata razgradnjo in izginjanje mišišče mase. Novoodkriti beljakovinski snovi, po ugotovitvah poševnookih raziskovalcev pospešujeta razgradnjo in usihanje mišičja.
Mišična masa, ki se zmanjšuje v procesu staranja organizma – proces, znan kot 'sarkopenija', človeka ovira pri telesni dejavnosti in posledično (lahko) vodi v različne poškodbe, motnje in obolenja. Pospešeno usihanje mišične mase pri diabetikih je mogoče zavreti s pomočjo učinkovitega uravnavanja krvnega sladkorja, pa tudi z ustrezno telesno dejavnostjo (šport, gibanje). Kot tretjo možnost pa jponski znanstveniki navajajo inhibicijo (zavir

Krom ugodno vpliva na mehanizem uravnavanja krvnega sladkorja, saj vpliva na insulin in vnos glukoze v celice. Inzulin se ob povišani ravni glukoze v našem krvnem obtoku začnejo sproščati iz celic trebušne slinavke. Inzulin se nato veže na inzulinske receptorje, jih aktivira in stimulira privzem glukoze v celice. Poleg delovanja na presnovo ogljikovih hidratov oziroma glukoze, ima inzulin vpliv tudi na presnovo beljakovin in maščob. Če kroma ni, se delovanje insulina blokira in s tem zviša raven glukoze v krvi. Kadar je dnevni vnos kroma manjši od 20 mikrogramov lahko pride do motene glukozne tolerance. Ob dolgotrajnem pomanjkanju kroma lahko pride do hiperglikemije, hiperlipidemije in izgube teže. Ocenjuje se, da odrasel človek za normalno delovanje našega telesa potrebuje med 30 in 100 mikrogramov kroma dnevno.

Krom se v prehrani nahaja v obliki trivalentnega kroma. Krom v prehrani najdemo naslednjih živilih: v polnovrednih žitih, pšeničnih kalčkih, mesu, telečjih jetrih, pivskem kva

Miti nas lahko pogosto zavedejo in zaradi napačnega prepričanja lahko pride celo do napak pri zdravljenju in postavitvi diagnoze. Spodaj vam predstavljamo pet najpogostejših mitov glede sladkorne bolezni.

1. Uživanje sladkorja povzroči diabetes

Ljudje pogosto mislijo, da diabetiki pojedo preveč sladkorja in imajo zato sladkorno bolezen. Ogljikovi hidrati (žitarice, sadje, zelenjava,…), ki jih zaužijemo se v našem telesu pretvorijo v glukozo, ki nam daje energijo. Inzulin pomaga našim celicam, da sprejmejo glikozo v svojo notranjost. Pri sladkorni bolezni tipa 1, ki je avtoimunska bolezen, celice, ki proizvajajo inzulin ne delujejo, zato pride do zvišane ravni glukoze v krvi. Pri sladkorni bolezni tipa 2 pa prihaja do motene presnove ogljikovih hidratov in motenega procesiranja inzulina. Poudariti velja, da z uživanjem hrane z visoko vsebnostjo sladkorja lahko povečate tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2.

2. Cimet, grenka melona, hibiskus, kurkuma in koščičasto sadje zdravijo di

Skupina ameriških raziskovalcev, ki je pod drobnogled vzela vrtenje pedalov je potrdila vsestransko koristnost kolesarjenja, hkrati pa ugotovila tudi depo učinek tega športa, kar v praksi pomeni, da ugodni učinki vrtenja pedal trajajo še precej časa potem, ko je človek 'parkiral' svoje dvokolo. V pomoč in spodbudo vsem, ki radi kolesarite, pa tudi tistim, ki se zaenkrat še poigravate z msilijo, da bi sedli na kolo in pognali pedala, vam

predstavljamo 11 preverjenih ugodnih učinkov kolesarjenja

1. Krepi možgane in izboljša delovanje CŽS.
Dr. Charles Hillman s sodelavci je že leta 2007 ugotovil, da kolesarjenje zavira degeneracijske procese v organizmu in je učinkovito v boju proti Alzheimerjevi bolezni, senilni demenci in podobnim boleznim. Hkrati pa je Dr. Phil Tomporowski s sodelavci dokazal, da kolesarjenje (in ostale oblike gibanja) lahk učinkovito pripomore k blaženju inm odpravljanju strahu, pobitosti, agresivnosti in motenj pozornosti (ADD). Hkrati pa so znanstveniki na Otoku ugo

Težko je zbrati motivacijo, da bi ostali pozitivni, če se nam to zdi le pobožna želja.
Naši možgani so naravnani tako, da iščejo in se osredotočajo na grožnje, kar je največja prepreka pozitivnosti. Ta preživetveni mehanizem je dobro služil našemu predniku, ko je bil še lovec in je vsak dan prinašal novo grožnjo, da ga bo pokončal nekdo ali nekaj iz njegove najbližje okolice.

Tako je bilo nekdaj, danes pa iz tega mehanizma izhaja pesimizem in negativnost zaradi nagnjenosti našega uma, da išče grožnjo, dokler je ne najde. V ozadju tega vedenja je prepričanje, da bodo šle stvari na slabše. Ko je nevarnost prežala v bližnjem grmovju, je to učinkovalo, ko pa se pol leta ukvarjate s projektom, za katerega ste prepričani, da bo propadel, vam ta mehanizem zooži pogled na realnost in vam lahko zelo škoduje.
Ostati pozitiven je vsakodnevni izziv, ki zahteva osredotočanje in pozornost. Vaš namen mora biti, da ostanete pozitivni, kajti to se ne bo zgodilo po naključju.

Pozitiva in vaše zdravje

Pes

Hipertenzija – stalno povišan krvni tlak v arterijah. Povezan je z razvojem ateroskleroze, srčnim infarktom, možgansko kapjo in lahko povzroči odpoved ledvic.

Ateroskleroza – stene arterij postanejo toge zaradi plakov (maščobnih oblog). Povzroča zmanjšano oskrbo tkiv s krvjo, lahko se naredijo krvni strdki, pride do kapi, anevrizme ali srčnega obolenja.

Anevrizma – mehurček v stanjšani arterijski steni lahko poči in pride do notranje krvavitve.

Koronarna arterijska bolezen (obolenje srca) – zožanje ali zamašitev koronarnih arterij, ki oskrbujejo srčno mišico s krvjo. Popolna zamašitev privede do srčnega infarkta.

Možganska kap – smrt možganskih celic (nevronov) zaradi pomanjkanja oskrbe s krvjo.

Srčna odpoved – srce ni sposobno zagotavljati dovolj krvi tkivom. Povzroča jo visok krvni talk, obolenje srca, in kardiomiopatija (kronično obolenje srčne mišice).

Periferna arterijska bolezen - na steno ožilja spodnjih okončin se nalagajo maščobne obloge, kar zmanjšuje pretok krvi in lahko prive

A tudi bolniki z diabetesom poročajo o izredno dobrih rezultatih omejenega postenja pri uravnavanju svojega jutranjega krvnega sladkorja in dobrega počutja skozi ves dan.
Eden najbolj pogostih pristopov k IF/TRF je, da jemo samo znotraj istega osemurnega časovnega »okna«. Zunaj tega časa lahko pijemo vodo, nesladkan čaj ali kavo. To omogoči našemu telesu, da izkoristi vse dobrobiti obdobja postenja, ki sledi obdobju prehranjevanja. Če ste bolnik z diabetesom tipa 1, ste morda v dvomu, kako utegne model IF/TRF vplivati na uravnavanje vašega krvnega sladkorja in doseganje ciljnega časa (TIR/time-in-range) za vaš krvni sladkor skozi ves dan, zato poglejmo pobliže, kako model deluje.
Ko je telo v fazi »postenja«, deluje drugače, kot tedaj, ko smo v fazi »prehranjevanja«. Ko se postimo, namreč uporabljamo energijo, ki je v našem telesu že uskladiščena in ne tiste, ki jo šele dobimo z obrokom. Časovno omejeno hranjenje sestoji iz urnika, po katerem užijemo hrano, medtem ko omejeno postenje vk

V življenju se je srečal z vzponi in padci, vendar njegov krvni sladkor tega nihanja ne pozna več. Širša Slovenija ga pozna kot prvega plesnega zmagovalca televizijskega šova Slovenija ima talent. Bilo je to leta 2015, danes pa svoje plesno znanje predaja mladim.

Je že dolgo, kar imaš diabetes?
Bolezen me spremlja že od četrtega leta in me je naučila skrbeti za zdravje. Redna športna aktivnost, zdrava in uravnotežena prehrana ter sodobni medicinski pripomočki nam diabetikom omogočajo, da lahko živimo popolnoma normalno življenje. Naučil sem se biti vztrajen, saj tako, kot ne smeš obupati pri vsakodnevnih bitkah z nihanjem krvnega sladkorja, ne smeš obupati pri osebnih ciljih. Marsikatero hipoglikemijo prinese ravno takrat, ko jo najmanj želiš, ob nepravem času na nepravem mestu.

Kako se spominjaš prvih dni bolezni?
Ne spominjam se veliko, saj sem bil star komaj štiri leta, začelo pa se je, ko sem kot otrok zaspal med igro v peskovniku pri sosedih. Starši so me nemudoma peljali v zdravs

Sladkorna bolezen jo spremlja že sedemindvajset let in v tem obdobju je premagala številne življenjske ovire, ki so ji prinesle veliko izkušenj, ki jih sedaj predaja mlajšim. Anita je tista, ki prva prihiti na mesto požara in pomaga, ko ljudi doleti nesreča.

Kakšno je življenje s sladkorno boleznijo?
Življenje s sladkorno boleznijo je pestro in polno izzivov, s katerimi se moraš prej kot slej sprijazniti, ker druge izbire nimaš. Sladkorna bolezen te prisili, da se znajdeš v čisto vsaki situaciji, z njo živim že sedemindvajset let, pa še vedno nisem našla pravega ritma (smeh). Povezana je z letnimi časi, tako kot se spreminjajo športne aktivnosti skozi leto, so tudi krvni sladkorji v zimskem obdobju malce višji, v poletnem obdobju pa so lepši. So pa vselej težave, kot je zamašitev setov in odlepljenje le-teh. Naučila sem se, da se na spremembe ne odzovem z uporniško držo, ampak poiščem alternativno pot, ki mi bolj ustreza in vodi do istega cilja.

Kako se spominjaš začetkov?
Sladkorno bo

Izsledki raziskave ameriški znanstvenikov z The Ohio State University Wexner Medical Center in The Ohio State University College of Medicine so potrdili neposredno povezavo med stresnim hormonom kortizolom in hiperglikemijo pri prediabetikih in diabetikih tipa 2. Izsledki raziskave, objavljeni v priznani strokovni reviji Psychoneuroendocrinology pričajo, da pri zdravem človeku koncentracija stresnega hormona kortizola tekom dneva variira – zjutraj se poviša (doseže maksimum), zvečer pa zniža (pade na minimum). Pri diabetikih pa ni tovrstne izrazite kortizolske razlike, prisotne pa so povišane vrednosti krvnega sladkorja.

Znanstveniki, ki so izvedli raziskavo na prostovoljcih poudarjajo, da konstantna vrednost kortizola, ki se čez dan (bistveno) ne spreminja, otežkoča uravnavanje krvnega sladkorja in obvladovanje sladkorne bolezni. Diabetike je zato nujno obvarovati (pre)hudega stresa oziroma jih usposobiti, za učinkovito soočanje z obremenitvijo in stresom. Stres management sodi med n