Med pomembne neželene posledice motene tolerance za glukozo in sladkorne bolezni sodi upad mentalnih sposobnosti, ki je pri diabetikih relativno pogost. Ko se bolniki soočijo z upadom kognitivnih sposobnosti, so precej zaskrbljeni.
Možgani so zapleten in energetsko najbolj potraten organ. Čeprav predstavljajo le 2 odstotka telesne teže, porabijo kar 25 odstotkov energije. Torej četrtino vse energije, ki jo s hrano priskrbimo telesu.
Človek si z leti nabere veliko znanja in lahko svoje intelektualne ter duševne kapacitete razvije do vrhunca. Starejšo ljudje so običajno modrejši in zrelejši. Žal pa se organizem z leti spreminja, kar vpliva tudi na naše mentalne sposobnosti.
Že okrog petdesetega rojstnega dne se prične počasen, a zaznaven upad intelektualnih sposobnosti. Znanstveniki ugotavljajo, da se zmožnost za reševanje problemov in nalog v enem samem desetletju zmanjša za 3,5 odstotkov. Težave so najbolj očitne, ko je potrebno istočasno opravljati dve ali več nalog ali dejavnosti, oziroma pozornost hitro usmeriti na nov problem. Spremembe so lahko povezane s slabšo preskrbljenost možganov s krvjo in kisikom ter z manj učinkovitim odplavljanjem škodljivih razkrojkov. Pri moteni cirkulaciji je opazno slabše delovanje oziroma propadanje občutljivih živčnih celic v možganih. Zmanjšajo se spominske sposobnosti in zlasti kratkoročni spomin se poslabša.
Opazen je upad pozornosti, prizadete pa so tudi operativne, izvršilne sposobnosti, kar se vidi v zmanjšani hitrosti motoričnega odzivanja (reakcije na nepričakovane, nenačrtovane impulze). hitrost selekcije podatkov in procesiranja informacij ter hitrost in učinkovitost delovnega spomina. Pričujoče neželene spremembe se pri sladkornih bolnikih (lahko) pojavijo že pred srečanjem z Abrahamom.
Pomembno pa se je zavedati in upoštevati, da sleherni upad miselnih sposobnosti oziroma mentalnih zmožnosti ni nujno posledica starostnih sprememb. V zvezi s tem strokovnjaki opozarjajo na pojav psevdosenilnosti, ki sleherno pomanjkljivost in nezmožnost in pripisujejo neumornemu tiktakanju biološke ure. Vsaka nenavadna, nepojasnjena sprememba terja ustrezen strokovni pristop in ne gre sprejemati hitrih zaključkov.
Po 60. letu je usihanje možganov še bolj opazno, upadanje mentalnih, intelektualnih sposobnosti pa bolj občutnejše in izrazitejše. Našteto je mogoče nekoliko zavreti ali vsaj upočasniti in odložiti na naraven način z reševanjem križank ali sudokuja, rednim gibanjem in skrbjo za telesno pripravljenost. Z gibanjem se namreč možgani bolje prekrvavijo, dobijo več kisika in so tako v boljši delovni kondiciji.
Na srečo se z leti krepijo nekatere druge miselne sposobnosti, zlasti splošno znanje in razgledanost, besedni zaklad, zaznavanje, razumevanje ter presojanje socialnih danosti in okoliščin, izkustvena spoznanja ter nadgrajevanje in poglabljanje obstoječega znanja. Nenaden padec krvnega sladkorja lahko pri diabetikih povzroči hipoglikemijo, pri čemer so najbolj izpostavljeni ravno možgani. Treba jim je pravočasno zagotoviti pošten odmerek glukoze, ki jo dobimo s hitrim prigrizkom sendviča, bombetke itd.

V trgovini DIABETES lahko najdete kapsule za kognitivne sposobnosti in normalno delovanje možganov.