Javna in strokovna ozaveščenost o dejavnikih tveganja za diabetes sta za nadzor in preprečevanje diabetesa najpomembnejši.

Preventivo diabetesa lahko kategoriziramo v dve skupini:

• primarno preventivo in
• sekundarno preventivo.

Primarna preventiva identificira in varuje posameznike pred tveganjem za razvoj diabetesa. Zategadelj se primarna preventiva odraža tako v omejevanju potreb po zdravstveni oskrbi kot potreb po obravnavi z diabetesom povezanih komplikacij.

Medtem ko še ni nespornega dokaza, ki bi kazal, da lahko preprečujemo tudi diabetes tipa 1, je preprečevanje diabetesa tipa 2 lahko zelo uspešno. Po doktrini CINDI (Svetovni program preprečevanja kroničnih nenalezljivih bolezni) lahko kronične nenalezljive bolezni, kakršna je diabetes tipa 2 z navajanjem na zdrav življenjski stil v vsakem narodu preprečujemo do 40 %.

Spremembe življenjskega stila s ciljem obvladovanja telesne teže in povečanja telesne aktivnosti so najpomembnejše postavke preventive diabetesa tipa 2. Koristi, ki jih prinaša znižanje telesne teže in večja telesna aktivnost niso omejene samo na diabetes, temveč imajo pomembno vlogo tudi pri omejevanju možganske kapi, srčnega infarkta in mnogih drugih zdravstvenih obolenj.

Sekundarna preventiva vključuje preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezenskih komplikacij. Aktivnosti, ki se začnejo dovolj zgodaj v razvoju diabetesa, prinesejo več rezultatov tako glede kvalitete življenja ljudi z diabetesom, kot z cost benefit vidika, še zlasti, če preprečijo hospitalizacijo.

Znanost ima na voljo trdne dokaze, da dobra kontrola krvnega sladkorja bistveno znižuje tveganje razvoja diabetičnih komplikacij in upočasnjuje njihovo napredovanje pri obeh tipih diabetesa. Glede na to, da ima velik del diabetikov povišan krvni tlak in krvne maščobe, je zniževanje le-teh prav tako pomembno.