Diabetes tip 1, oziroma juvenilni diabetes je imunsko povzročen.  Obrambni sistem telesa napade celice beta v trebušni slinavki, ki proizvajajo inzulin in jih uniči.  Bolezen običajno izbruhne pri otrocih in mladostnikih. Ljudje s to obliko diabetesa potrebujejo vsakodnevno inzulinsko zdravljenje (injekcije, črpalke), da lahko uravnajo raven glukoze v krvi.

Diabetes tip 2, oziroma starostni diabetes je bolezen življenjskega stila in se pojavlja po 40. letu starosti pri ljudeh s preveliko telesno težo. Tesna je povezava med trebušnim obsegom (centralni tip debelosti) in razvojem diabetesa tipa 2. Zaradi vse več debelosti med mladimi se je začel ta tip diabetesa seliti tudi med majše. Tip 2 je najbolj pogost tip diabetesa, nanj odpade okrog  95 odstotkov vsega diabetesa.  Sprva se zdravi z dieto in gibanjem, nato s tabletami, v zadnji fazi pa lahko tudi z inzulinom.

Gestacijski ali nosečniški diabetes se pojavlja v nosečnosti  pri 2 do 5 % nosečih žensk in običajno po porodu izgine. Ženske, ki ga dobijo, so bolj ogrožene, da v kasnejših letih zbolijo za diabetesom tipa 2. Kriteriji za diagnosticiranje so se v zadnjih letih zaostrili, zato je danes več nosečnic, ki jih spremljajo tudi diabetologi.

MODY

Manj znana vrsta diabetesa je " zrelostna oblika diabetesa pri mladih« (maturity-onset diabetes of the young,  MODY),  povzročena z okvarjenim genom. Skupno pa odpade na MODY 1 do to 5 odstotkov diabetesa. Okvarjen gen pomeni, da trebušna slinavka ne more proizvesti dovolj inzulina in to vodi v diabetes. MODY je izrazito deden, običajno ga odkrijejo pred 25 letom starosti. Diagnozo potrdi genski test. 

LADA

Latentni avtoimuni diabetes (LADA) je najbolj pogost pri starejših. Ima ga približno 10 odstotkov ljudi z diabetesom in je bolj razširjen od diabetesa tip 1. Gre za počasneje napredujočo varianto diabetesa tip 1, vendar je pogosto napačno diagnosticiran kot diabetes tip 2. Kriteriji za diagnosticiranje so: prisotnost avtoimunih protiteles v krvi, odraslost bolnika pri postavitvi diagnoze in to, da ni potrebe po zdravljenju z inzulinom v prvih šestih mesecih po diagnozi. Bolniki z diabetesom tip 1 imajo višje nivoje in več vrst protiteles, kot tisti z LADA, kar je lahko razlog, da so beta celice pri tipu 1 hitreje uničene.