V zadnjih letih je več študij pokazalo na pomanjkanje spanja kot dejavnik tveganja za razvoj diabetesa tipa 2. Raziskovalci so pripisali tveganje stresnemu hormonu kortizolu, ki se tvori, kadar ne spimo dovolj ter prispeva k inzulinski odpornosti.Raziskovalci v več centrih Nove Anglije pa zdaj navajajo, da tudi preveč spanja lahko poveča tveganje za razvoj diabetesa. Analizirali so podatke za 1139 moških, ki so sodelovali v študiji moškega staranja in so bili v nevarnosti za nastanek diabetesa tipa 2.  Po pričakovanjih se je pokazala pri udeležencih, ki so v povprečju spali manj kot 6 ur na noč, dvakrat večja verjetnost za diabetes, kot pri tistih, ki so spali 7 ur. Vendar pa so bili še bolj izpostavljeni tveganju za razvoj bolezni moški, ki so spali več kot 8 ur. Ugotovili so, da je bilo pri njih tveganje za diabetes trikrat večje, kot pri moških, ki so spali 7 ur. Povezava med preveč spanja in diabetesom ni povsem jasna. Možno je, da debelost, ki je pogosta pri ljudeh z diabetesom tipa 2 doprinese k slabši kvaliteti spanja in stanjem kot je apnea, oziroma občasna prekinitev dihanja med spanjem, ki jo že dalj časa povezujejo z  inzulinsko odpornostjo. Vendar pa debelost in apnea tudi neposredno prispevata k utrujenosti in taki ljudje pogosto spijo več. Poraja se vprašanje ali debelost in apnea, oziroma podaljšano spanje kot rezultat debelosti in apneje prispevajo končni sunek preko praga diabetesa pri ogroženih moških? Raziskovalci navajajo, da tudi nizek nivo testosterona skupaj s premalo in preveč spanja lahko prispeva k povečanemu tveganju. Nizek nivo testosterona je povezan z dejavniki tveganja za diabetes, tako kot debelost, so zapisali v ugledni ameriški reviji Diabetes Care.

JOŽICA KEK