L - karnitin

L karnitin je naravna hranilna snov, ki prenaša maščobne kisline do celic, kjer iz njih nastaja energija. Brez L karnitina maščobne kisline ne bi nikoli prispele do mesta proizvodnje energije, torej v celice. Podobno vlogo ima inzulin, ki do celic prenaša krvni sladkor.

Pred leti je bila opravljena študija na Japonske s katero so ugotovili, da je dnevni odmerek 500 mg L karnitina dober pripomoček pri hujšanju, izpolnjen pa mora biti le en bistven pogoj, uporabnik mora biti motiviran!

L-karnitin s pretvorbo maščob v energijo povečuje telesno vzdržljivost in pospeši regeneracijo po vadbi. Pomaga pri nadzoru telesne teže, podpira delovanje srca ter izboljšuje presnovo, zato je koristen tako za športnike kot za tiste, ki jim primanjkuje energije. Zaradi tega povečuje tudi kognitivne sposobnosti, obenem pa že izboljšuje koncentracijo ter spomin. Pomaga tudi pri regeneraciji po naporu ter podpira zdravo delovanje srca.

Nizek odmerek L karnitina ima dobrodošel učinek na več metaboličnih pokazateljev, med drugim tudi na zmanjšanje nivoja trigliceridov.

V človeškem telesu se povprečno nahaja približno 20 do 25 g L-karnitina. Organi in celice z visoko potrebo po energiji, kot so na primer srce, mišice, imunske celice, možgani, živčevje in spermiji, vsebujejo veliko L karnitina, njihovo delovanje pa je odvisno od zadostne oskrbe z njim.
Naš organizem potrebuje za proizvajanje L karnitina aminokisline (lizin in metionin), vitamine (C, B6, niacin) in železo. L-karnitina je največ v rdečem mesu, zlasti jagnjetini, divjačini in govedini. Pri sladkornih bolnikih, ki že dolgo bolehajo, je lahko velika težava slabo zaraščanje ran. Ker L karnitin podpira krvni obtok ter imunski sistem in stimulira dovod kisika v celice, lahko pomaga tudi pri preprečevanju teh simptomov.

Prehranski viri L- karnitina
L- karnitin se nahaja v mesu. Rastline ga večinoma ne vsebujejo ali pa v izredno majhnih količinah. Ljudje z normalno telesno težo ter raznolikim načinom prehranjevanja dodatkov ne potrebujejo, prav tako za L- karnitin ni predpisan priporočen dnevni vnos.

Živilo in vsebnost L- karnitina (mg/100 g)
jagnjetina 190
govedina 143
svinjina 25
perutnina 13
ribe 3 - 10
jajca 0,8
gobe 2,6
korenje 0,4
riž 0,3
banana, paradižnik 0,1

L-karnitin in diabetes
Na splošno se domneva, da je motena presnova maščobnih kislin skupaj s kopičenjem maščob v tkivu povezana z razvojem inzulinske rezistence in sladkorno boleznijo tipa 2. Ker ima L-karnitin nepogrešljivo vlogo pri presnovi maščob s sodelovanjem pri beta-oksidaciji dolgoverižnih maščobnih kislin ter ima tudi antioksidativne lastnosti, se lahko dodajanje L-karnitina izkaže kot učinkovito orodje pri izboljšanju klinične slike sladkorne bolezni tipa 2 in njenih zapletov.