Sveti nori diamant

Njegov glasbeni vpliv je bil izjemen, saj velja za pionirja psihodeličnega rocka. Eksperimentalna struktura njegovih pesmi, neobičajni akordi in lirika so oblikovali zvok poznih 60-ih in 70-ih let.

Roger Keith Barrett, kakor je njegovo pravo ime, je bil rojen 6. julija 1946 v Cambridgu, Angliji. Bil drugi najmlajši od petih otrok v družini. Njegov oče, Arthur Max Barrett, je bil anatom in histolog. Mladi Barrett je že od malih nog kazal zanimanje za glasbo, pri sedmih letih je nastopil in zmagal na tekmovanju v duetnem klavirju z eno od svojih sester, pri enajstih letih se je naučil igrati ukulele in banjo, pri štirinajstih letih pa akustično kitaro. V mladosti se je posvečal tudi pisanju poezije in risanju.
V najstniških letih so ga navduševali blues, folk in eksperimentalna glasba. V šoli je spoznal Rogera Watersa, s katerim je kasneje ustanovil skupino. Igranje kitare in glasbeni nastopi so ga končno tudi odvrnili od študija likovne umetnosti. Leta 1965 je skupaj z Watersom, Nickom Masonom in Richardom Wrightom ustanovil Pink Floyde. Bil je ključni ustvarjalni pogonski člen skupine v njenih začetnih letih. Njegova ekscentrična osebnost, inovativne glasbene ideje in poetični teksti so oblikovali zvok, ki je kasneje postajal ikoničen za psihodelično rock glasbo. Barrett je bil glavni avtor številnih prvih pesmi, med drugim tudi legendarne See Emily Play in je bistveno prispeval k albumu The Piper at the Gates of Dawn (1967). Že pri naslednjem albumu leto dni kasneje je prispeval le nekaj skladb, saj se je njegovo duševno stanje pod vplivom mamil zelo poslabšalo. Leta 1968 se je zaradi naraščajočih težav z duševnim zdravjem in nezmožnosti sodelovanja v studiu Barrett se je pri komaj dvaindvajsetih letih Syd postopoma oddaljil od skupine. Uradno je zapustil Pink Floyd potem, ko so ga nadomestili David Gilmour in Roger Waters. Do leta 1972 je izdal še tri samostojne albume, nato pa se je njegova glasbena kariera zaključila in se je umaknil v zasebnost rojstnega Cambridga, kjer je živel pretežno umaknjen od oči javnosti. Bil je strasten ljubitelj umetnosti, slikanja in vrtnarjenja. Njegove duševne težave so bile pogosto pripisane uporabi LSD in predispoziciji k shizofreniji, čeprav je sam redko govoril o svojem zdravju. Uporaba sintetičnih drog vseh vrst in socialna izolacija sta ustvarila klinični vtis, da Barrett trpi za shizofrenijo. Vendar pa so nedavne študije postavile hipotezo, da je trpel za blago obliko Aspergerjevega sindroma.

O tem izjemnem, vizionarskem glasbeniku, ki je, kot so ga opisovali prijatelji in sopotniki, izžareval neverjetno energijo, vse ga je zanimalo, imel je veliko talentov, obenem pa je bil skrivnosten in nedojemljiv, so posneli dva filma in sicer Syd Barrett: Nori diamant (1999) in Zgodba o Pink Floydih (2001), ki podrobno obravnavata njegovo življenje. Čeprav je njegova kariera trajala le nekaj let, je njegov vpliv ostal globoko vtisnjen v zgodovino popularne glasbe, njegovo delo pa še danes navdušuje nove generacije poslušalcev.

Člani skupine se niso udeležili pogreba

Barrett je umrl 7. julija 2006 v Cambridgeu pri starosti 60 let. Več medijev je poročalo, da se je Barrett od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja boril s sladkorno boleznijo, imel je diabetične kome in vid se mu je poslabšal kot stranski učinek bolezni. K bolezni je najverjetneje prispevala prekomerna telesna teža, saj je pridobil veliko odvečnih kilogramov. Sladkorna bolezen je igrala pomembno vlogo pri njegovem slabšanju zdravja, poleg tega pa je imel tudi raka trebušne slinavke, ki je na koncu povzročil njegovo smrt. Soobstoj obeh bolezni ni nenavaden; sladkorna bolezen lahko poveča tveganje za težave s trebušno slinavko in oteži zdravljenje. Čeprav je rak trebušne slinavke glavni vzrok bolezni, zabeležen v številnih biografijah, verodostojni sodobni viri kažejo, da so bili zapleti sladkorne bolezni dejansko del pomemben del zdravstvene slike v zadnjih letih Syda Barretta.
Veliko se je ugibalo, kako to, da noben član skupine Pink Floyd ni prisostvoval pogrebu. Verjetno je Sydova družina prosila člane skupine, naj se pogreba ne udeležijo, ker je šlo za zasebni družinski pogreb. Sydov brat je povedal, da je Gilmour poslal rože. Mediji so tudi zabeleželi, da je Roger naletel na Syda v neki trgovini s sladkarijami, in da se je Syd na čuden način odpravil, kot da bi se izogibal Watersu.