Zakaj je želodčna kislina zelo pomembna?

Pomembno pa je vedeti tudi to, da je želodec precej več, kot le odložišče, iz katerega gre hrana naprej v črevesje. Za želodec je vsekakor potrebno bolje poskrbeti.

Vsak od nas je edinstven, smo različno veliki in težki, imamo drugačne oči, presnovo, strukturo kosti, vsebnost maščob, prebavo, občutljivost na hrano, raven energije, krvne skupine in imamo tudi različne ravni želodčne kisline. Slednje pa je prav gotovo dejstvo, o katerem ne razmišljamo prav pogosto. Sodoben način življenje nas pelje v smer, kjer se nivo želodčne kisline šibi in težave z želodcem postajajo večinoma kronična težava vsakodnevnega življenja.
Prostornina želodca je okoli enega litra, vendar vanj spravimo precej več: 300g mesa, 300 g krompirja, 3 dcl coca cole, skledo solate, dva kosa torte in še kaj. Prebava se v tako napolnjenem želodcu poslabša, ker se želodec komaj premika in razteguje, vzame pa tudi prostor drugim organom (pljuča, jetra, srednji zavoj debelega črevesja).
Želodec deluje optimalno v kislem okolju, pH vrednost želodčne kisline je od 1 – 2, za razliko od požiralnika, kjer je pH med 6,8 – 7,5 in dvanajsternika, kjer je pH med 2,7 - 4.

Želodec mora biti tako kisel zaradi več, zelo pomembnih, razlogov. Kislost nevtralizira škodljive patogene, kot so kvasovke in bakterije, ki vstopajo v telo s hrano. Če jih ne uničimo, lahko povzročijo zastrupitev s hrano ali porušijo občutljivo ravnovesje črevesnih bakterij. To ima lahko celo vrsto prebavnih posledic, kot so driska, plini, napenjanje in bolečine. Kislost aktivira v želodcu encim za prebavo beljakovin (pepsin), ki je poleg klorovodikove kisline potreben za začetek cepitve beljakovinskih molekul. Kisli himus (želodčna vsebina) sproži sproščanje nadaljnjih prebavnih izločkov v tankem črevesu, potrebnih za popolno razgradnjo hrane in za njeno absorpcijo v krvni obtok. V resnici je na tej točki hrana še vedno zunaj telesa in je ni mogoče uporabiti, zato za pomoč pri optimizaciji prebave in podpori absorpcije končnih produktov prebave – enostavnih sladkorjev, aminokislin in maščobnih kislin ter glicerola – potrebujemo dobre ravni želodčne kisline.

Kislina nadalje pomaga pri sproščanju vitamina B12 iz hrane in pomaga aktivirati intrinzični faktor, potreben za absorpcijo B12. Simptomi pomanjkanja B12 vključujejo izgubo spomina, dezorientacijo, halucinacije in mravljinčenje v rokah in nogah. Pomembno vlogo ima kislina pri ionizaciji mineralov, kot so: železo, cink, kalcij in magnezij ter njihovi učinkoviti absorpciji v krvni obtok.

Želodčni vratar
Kislina pomaga zapreti spodnji ezofagealni sfinkter, kar pomaga, da kisla vsebina ne zahaja navzgor v požiralnik. Po drugi strani pa pomaga aktivirati pilorični sfinkter in tako omogoči, da želodčna vsebina preide v tanko črevo in ne ostaja v želodcu dlje, kot je potrebno.
Ustrezna kislost želodca je pomembna za delovanje celotnega telesa. Kislost želodca z leti upada, prav tako pa na kislost želodca vplivajo naša čustva. Želodec na najbolj subtilnem nivoju ne loči med tem ali predeluje hrano ali čustvo. V kolikor se soočamo s premalo močno želodčno kislino je priporočljivo čim bolj ločiti ogljikove hidrate od beljakovin, da že tako šibki kislini ne naložimo pretežke naloge. Utrujenost in napihnjenost po obroku bogatemu z beljakovinami in težjimi ogljikovimi hidrati je lahko pokazatelj premalo močne želodčne kisline.

Na svet smo prišli brez navodil za uporabo, pa bi nam včasih še kako prav prišla. Danes več vemo o vseh hišnih aparatih, kot o lastnem telesu. V avto ne bi nikoli nalili napačnega goriva, v želodec pa zmečemo prav vse, dobro in slabo in o tem razmišljamo šele, ko „zaribamo«.

mag. MATEJA KRŽIN, naturopatinja in učiteljica joge