Kaj jesti ko se pojavi diabetes ali prediabetes?

Ameriško združenje za diabetes (ADA) preprečevanju sladkorne bolezni, ter za preprečevanje zapletov kot so srčno-žilne bolezni priporoča naslednje prehranske režime:

Glavna izhodišča:
- Zmanjšanje ogljikovih hidratov, kar je velika sprememba v primerjavi s preteklimi poročili. Vedno več je dokazov, da prehrana z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov izboljša vrednosti krvnega sladkorja, zmanjša uporabo zdravil in pomeni manjše tveganje za kardiovaskularna obolenja
- Pri sladkornih bolnikih je prioriteta izguba telesne teže, prav tako je izguba telesne teže eden izmed preventivnih ukrepov pri preprečevanju pojavnosti sladkorne bolezni

- Povečati uživanja zelenjave, zmanjšati uživanje sladkorja, prednost nameniti nepredelani hrani

ADA poroča, da ima dieta z znižanim vnosom ogljikovih hidratov največ pozitivnih učinkov na zmanjšanaje krvnega sladkorja. Dieta z nižjim vnosom ogljikovih hidratov pri diabetikih zmanjšuje tveganje za kardiovaskularna obolenja, saj pozitivno vpliva na trigliceride, HDL holesterol in krvni tlak.

Poročilo Ameriškega združenja za diabetes poudarja, da je izguba telesne teže pomembna za izboljšanje ravni krvnega sladkorja, hkrati pa je pomembna tudi pri preprečevanju sladkorne bolezni, ter zmanjšanju pojavnosti bolezni srca in ožilja. Da bi se pokazali pozitivni učinki izgube telesne teže, bi moral posameznik izgubiti vsaj 5% telesne teže (ob predpostavki, da je to mogoče). Da bi preprečili napredovanje sladkorne bolezni, pa bi morali diabetiki izgubiti od 7-10% telesne teže. Pri izgubi telesne mase, se moramo osredotočiti predvsem na velikost obrokov in zdrave prehranjevalne vzorce, temu pa moramo dodati še zadostno mero fizične aktivnosti.

V svoje obroke dodajte zelenjavo, ki ne vsebuje škroba, na primer špinačo, brokoli, cvetačo, brstični ohrovt, beluši, paradižnik, bučke, paradižnik, solata; izogibati pa se moramo škrobnati zelenjavi, kot sta na primer krompir in koruza. Zmanjšati moramo tudi uživanje sladkorja, sokov, belega kruha, moke, testenin in podobno. Pri vnosu maščob moramo biti pozorni na vnos nasičenih maščob, ki jih moramo v čim večji meri nadomestiti z nenasičemi, se pravi, da maslo, sir mleko, smetano in ostale živalske maščobe skušamo nadomestiti z oljčnim oljem, oreščki, semeni, avokadom, mastnim ribam in podobno.

Pri pregledu literature je možno opaziti različne diete, ki vsaka zase govorijo o določenih blagodejnih učinkih na zdravje in s tem tudi sladkorno bolezen.

Mediteranska dieta temelji na rastlinski hrani (zelenjava, stročnice, semena, oreščki, sadje, polnozrnati izdelki), ribah, oljčnem olju, ki je pri tej dieti glavni vir maščobe, mlečnih izdelkih (jogurt, sir) in jajcih. Pozitivni učinki mediteranske diete se kažejo kot znižano tveganje za pojav sladkorne bolezni, znižana vrednost A1C, nižji trigliceridi, zmanjšano tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni in zapletov.
Vegetarijanska dieta, ki temelji na rastlinski hrani, jajcih in mlečnih izdelkih, kaže pozitivne učinke pri zmanjšanemu tveganju za pojav diabetesa, zmanjšani vrednosti A1C, nižjemu holesterolu in izgubi telesne teže.
Dieta z manj maščobami temelji na uživanju zelenjave, sadja, škrobnih živil (kruh, testenine, škrobna zelenjava), stročnic in nemastnega mesa, ter mlečnih izdelkov z manj maščobe. Pri tej dieti vnos skupnih maščob ne presega 30% dnevnega vnosa, od tega je lahko nasičenih maščob največ 10%. pozitivni učinki te diete se kažejo v zmanjšanem tveganju za pojav sladkorne bolezni in izgubi telesne teže.

Dieta z zelo malo maščobami temelji na vnosu zelenjave, stročnic, polnozrnatih izdelkov, mlečnih izdelkov brez maščobe in jajcih. Tu je vnos ogljikovih hidratov zelo visok, in sicer presega 70% dnevnega vnosa, vnos maščob znaša 10%. Pozitivna učinka te diete sta zmanjšanje telesne teže in nižji krvni tlak.
Dieta z malo ogljikovimi hidrati temelji na zelenjavi, ki je revna z ogljikovimi hidrati ( zelena solata, brokoli, cvetača, kumara, zelje in podobno), mesu, ribah, jajcih, oreščkih, semenih in mlečnih izdelkih. Pri tej dieti se je potrebno izogibati škrobu in sladkorjem. Vnos ogljikovih hidratov naj bo med 25 in 45%. Pozitivni učinke te diete se kažejo pri nižjih vrednostih A1C, znižanju telesne teže, nižjem krvnem tlaku, povišanem HDL holesterolu in nižjih trigliceridih.

Dieta z zelo nizkim vnosom ogljikovih hidratov je podobna kot dieta z malo ogljikovimi hidrati, vendar tu vnos ogljikovih hidratov predstavlja le 25% dnevnega energijskega vnosa. Pozitivni učinke te diete se kažejo pri nižjih vrednostih A1C, znižanju telesne teže, nižjem krvnem tlaku, povišanem HDL holesterolu in nižjih trigliceridih.

DASH dieta temelji na zelenjavi, sadju, manj mastnih mlečnih izdelkih, polnozrnatih izdelkih, perutnini, ribah in oreščkih. Pri tej dieti je treba znižati vnos nasičenih maščob, rdečega mesa, soli in sladkorjev. Pozitivni učinki te diete se kažejo v manjši pojavnosti tveganja za diabetes, znižanju telesne teže in nižjemu krvnemu tlaku.
Vsak posameznik zase najbolj ve kakšna hrana mu odgovarja in glede na to naj si prilagodi svoj jedilnik, hkrati pa naj pri tem upošteva zdravstvene smernice. Pred obrokom si je torej vedno dobro postaviti vprašanje: »Ali je ta izbira hrane oziroma pijače dobra za moje zdravje in moje zdravstvene cilje?«