K prebavilom štejemo ustno votlino, požiralnik, želodec, dvanajstnik ter tanko in debelo črevo. Vendar pa so to samo glavni organi prebavne poti, na njej bistveno sodelujejo tudi žleze s svojimi izločki, ki pomembno posegajo v prebavo. Usta niso pomembna samo zato, ker se v njih hrana mehanično predela, v slini je tudi ferment, ki razgrajuje sladkorje. Dobro prežvečena hrana v ustih lahko človeka obvaruje marsikatere nevšečnosti. S požiranjem potisnemo hrano v požiralnik, od tu dalje potuje s pomočjo valovanja krožno in vzdolžno potekajočih mišic, ki ovijajo vso prebavno cev.
Želodec je vrečast organ, ki ga na notranji strani odeva sluznica, polna žlez. Tu se s pomočjo solne kisline in drugih fermentov hrana pripravi na izsrkavanje hranilnih snovi, predvsem v tankem črevesu. Če delovanje želodca ni popolno, lahko pride do motenj pri vsrkavanju hranil iz črevesa, zato taki bolniki telesno oslabijo in imajo težave, ki jih občutijo v obliki bolečin in krčev. V dvanajstniku in tankem črevesu se predvsem hrana dokončno prebavi, torej preide v takšno obliko, da jo črevesne resice lahko posrkajo.
Prebavljanje hrane od ust do tankega črevesa je zelo zamotan proces, tako da nekaterih podrobnosti v njem sploh še niso razvozlali, zlasti pri presnovi maščob. Ko črevesne resice posrkajo iz hrane hranilne snovi, te preidejo v kri, ki jih prenese naprej v jetra. Vse maščobe pa ne pridejo naravnost v kri, temveč najprej v mezgovnične vode in šele potem v vensko kri. Debelo črevo posrka odvečno tekočino, tu nastane blato. Torej ima vsak del prebavne cevi svojo pomembno nalogo. Če se nekje proces bistveno zatakne, pride do stanja, ki se pokaže z različnimi bolezenskimi znamenji.
Slab tek
Človekov tek ni odvisen samo od zdravih prebavil, temveč od številnih dejavnikov, med drugim tudi od razpoloženja. Res je, da bolniki z boleznimi v zgornjem delu prebavil pogosto nimajo teka, vendar pa lahko vsaka bolezen na kateremkoli organu človeku vzame tek. Slab tek lahko spremlja mnoge organske in celo duševne bolezni.
Zadah iz ust
Med ljudmi je razširjeno mnenje, da je slab dah iz ust posledica bolezni prebavil. Zadah iz ust ima najrazličnejše vzroke, ki jih najprej iščemo v ustih. Slabo zdravljeno, piškavo zobovje zelo pogosto zaudarja. Tudi bolne, ognojene dlesni širijo slab vonj. Če pa so zobje in dlesni zdravi, iščemo najprej vzrok v grlu, žrelu in obnosnih votlinah. Sluznica je tu zelo občutljiva za temperaturne razlike, zato se hitro vname in celo zagnoji.
Pogosto odkrije vzrok za neprijetno sapo zdravnik za bolezni nosu, ušes in grla. Podobne posledice imajo lahko vnetja v dihalnih poteh, predvsem kronično vnetje sapnika in sapnic. Zaradi nepravilnega prebavljanja v želodcu iz katerega koli vzroka se lahko človeku spahuje. Največkrat pa bolezni prebavil od želodca dalje ne povzročajo zadaha iz ust.