Inzulin v tabletah?

Z novimi spoznanji in boljšim samozdravljenje, je ta časovni mejnik prestavljen za nekaj let. Vemo, da se ob izgubi telesne mase za 10 odstotkov krvni sladkor dokaj stabilizira, vendar so še prisotna nihanja navzgor, zato diabetologi svetujejo inzulin, če se to pogosteje dogaja.

Inzulina se drži stigma pikanja z iglo, saj so bile še nedolgo tega v uporabi navadne, debelejše igle, ki si jih je moral diabetik zabadati v telo, da je ostal pri življenju. Danes, ko že dolgo obstajajo razmeroma neboleči peresniki, je ljudi igel še vedno strah. Sveti gral diabetesa je tako od nekdaj iskanje načina apliciranja inzulina na neboleč način.

Tablete?

Problem je v želodčni kislini, ki nevtralizira hormon inzulin, če ga pojemo, preden preide skozi žilne stene v krvni obtok. Poskušali so zaščititi zdravilo z mikro ali nano delci in upali, da se bo inzulin razpršil po celicah debelega črevesja, kar pa se ni izkazalo. Poskusili so način, da bi se zdravilo aktivno premikalo po telesu v kapsuli, ki bi ga dostavila v gosto sluznico črevesa, a se ni obneslo. Končno so naredili tabletko z inzulinom, ki jo poganja mikromotor, vse dokler se ne usidra v črevesje.

Za izdelavo teh tablet so raziskovalci prekrili magnezijeve mikrodelce s plastjo raztopine, ki vsebuje inzulin in plastjo liposomov. Delce so zmešali s sodo bikarbono, jih stisnili v mini tablete, dolge 3 mm, nato pa jih prekrili z raztopino obdelanega škroba, ki ščiti pred želodčno kislino. Tako so tablete nedotaknjene dosegle debelo črevo. Ko se razgradijo, mikrodelci magnezija reagirajo z vodo in ustvarijo tok mehurčkov vodikovega plina, ki kot mikromotorji potisnejo inzulin v steno debelega črevesa, kjer se absorbira.
Ekipa je svoje mini tablete preizkusila na podganah in ugotovila, da lahko znatno znižajo raven glukoze za več kot pet ur. Podoben rezultat kot pri injiciranem inzulinu. Postopek je eden bolj obetavnih pri iskanju lažjega apliciranja življenjsko potrebnega inzulina.