Kolesarjenje je zdravilno in zabavno.

Skupina ameriških raziskovalcev, ki je pod drobnogled vzela vrtenje pedalov je potrdila vsestransko koristnost kolesarjenja, hkrati pa ugotovila tudi depo učinek tega športa, kar v praksi pomeni, da ugodni učinki vrtenja pedal trajajo še precej časa potem, ko je človek 'parkiral' svoje dvokolo. V pomoč in spodbudo vsem, ki radi kolesarite, pa tudi tistim, ki se zaenkrat še poigravate z msilijo, da bi sedli na kolo in pognali pedala, vam

predstavljamo 11 preverjenih ugodnih učinkov kolesarjenja

1. Krepi možgane in izboljša delovanje CŽS.
Dr. Charles Hillman s sodelavci je že leta 2007 ugotovil, da kolesarjenje zavira degeneracijske procese v organizmu in je učinkovito v boju proti Alzheimerjevi bolezni, senilni demenci in podobnim boleznim. Hkrati pa je Dr. Phil Tomporowski s sodelavci dokazal, da kolesarjenje (in ostale oblike gibanja) lahk učinkovito pripomore k blaženju inm odpravljanju strahu, pobitosti, agresivnosti in motenj pozornosti (ADD). Hkrati pa so znanstveniki na Otoku ugotovili, da 15% populacije kolesarje smatra za pametnejše od zasedene populacije.

2. Hitrejše zdravljenje in rehabilitacija
Letos so znanstveniku potrdili, da kolesarjenje ugodno deluje na sklepe, vezi in mišice pri bolniki z bolečinami v kolenih in kolkih oziroma osteoartritisu – spodbuja zdravljenje in rehabilitaciijo. Pri starejši bolniki je že okrog 10 minut vrtenja pedal dnevno znatno izboljšalo stanje kolen in kolkov, v primerjavi z nekolesarji.

3. Krepi srce in ožilje ter izboljša delovanje KVS.
Srce in ožilje ljubita vožnje s kolesom – brez nepotrebnega pretiravanja, seveda. V najnovejši študija , katere izsledki so bili objavljeni v priznani strokovni publikaciji Medicine & Science in Sports & Exercise, so znanstveni z nove celine pet let spremljali in preučevali 1500 prostovoljcev, ki seo se redno gibali, predvsem kolesarili. Ti so v 31 odstotkih redkeje trpeli zaradi povišanega krvnega pritiska kot njihovi vrstniki iz 'mirujoče' kontrolne skupine. Rezultati najnovejše študije britanskih znanstvenikov, objavljeni v the British Journal of Sports Medicine potrjujejo, da je mogoče s kolesarjenjem in z ostalimi rednimi oblikami aerobne vadbe znižati krvni tlak oziroma ga normalizirati podobno (ali celo prav tako) kot z sintetičnimi zdravili. Pred (postopno) ukinitvijo zdravil se mora hipertonik seveda vedno posvetovati s svojim zdravnikom.

4. Ugodno vpliva na spolnost.
Raziskava na 600 prostovoljcih obeh spolov pod okriljem The British Heart Foundation je pokazala, da ljudje spoštujejo in občudujejo kolesarje, jim zavidajo lepo postavo in športnega duha, menijo, da so bolj odprti in družabni, hkrati pa je 23% sodelujočih v raziskavi britanske fondacije za srce priznalo, da bi na zmenek raje odšli s kolesarjem oziroma športnikom kot z 'inertnim moškim ali žensko.

5. Topi maščobne obloge.
Hujšanje sodi med nepogrešljive spremljevalce rednega vrtenja pedal. Nedavno zaključena raziskava na ženski populaciji je pokazala, da s pomočjo kolesarjenja človek izgublja ne le zunanje, vidne maščobne obloge, marveč tudi notranjo, t.i. visceralno maščevje (okrog notranjih organov), ki botruje številnim motnjam boleznim in poškodbam, s sladkorno boleznijo in KVS zapleti na čelu.

6. Preprečevanje in zdravljenje raka.
Optimalna/primerna telesna teža, redna vadba (aerobna in anaerobna), izbrana prehrana (sveža, intenzivno obarvana sadje in zelenjava, nemastne beljakovine, polnovredne žitarice, voda ipd.), učinkovito pripomore k zmanjšanju tveganja za malignomi. Najnovejša obsežna raziskava z nove celine na 14. 000 moških z izsledki, objavljenimi v the Journal of the American Medical Association, je pokazala, da so moški srednjih let, ki kolesarijo oziroma se redno ukvarjajo s športom in rekreacijo, manj izpostavljeni tveganju za rakava obolenja, zlasti v primeru raka na pljučih in na debelem črevesju in danki.

7. Samozavest, samozaupanje in samospoštovanje.
Gibanje, s kolesarjenjem na čelu krepi človekov psihični potencial n spodbuja posameznikovo samozavest. Hkrati pa preprečuje in odpravlja pobitost, žalost in zlovoljnost – dviguje razpoloženje in izboljšuje počutje. Kanadski psihiatri pri blažjih oblikah depresije namesto zdravil najprej predlagajo skok na kolesarski sedež in vrtenje pedal.

8. Spodbuja dolgovečnost.
Poglobljena raziskava pri udeležencih kolesarske dirke po Francii, Tour de France je pokazala, da kolesarjenje spodbuja radoživost in dolgovečnost. Nekdanji/upokojeni profesionalni kolesarji živijo povprečno 81,5 let, njihovo vrstniki, nekolesarji pa le 73,5 let – osem let manj, kar predstavlja 17 odstotno podaljšanje. Večina pa živi tudi bolj živahno, razgibano in kvalitetno. Skandinavci pa so dokazali, da pričujoče ugotovitve ne veljajo le za kolesarske profesionalce, marveč tudi za rekreativce. Pri posameznikih, ki so avto zamenjali za kolo kt sredstvo za premagovanje razdalj, so ugotovili povprečno podaljšanje življenja za 3 do 14 mesecev. Izsledki druge novejše raziskave pa potrjujejo, da lahko že urica kolesarjenja na teden zmanjša tveganje za prezgodnjo smrt za 23 odstotkov.

9. Preprečuje Parkinsonovo bolezen
Raziskave pričajo, da vrtenje pedal znižuje tveganje za Parkinsonovo bolezen oziroma pripomore k zamiku le-te na poznejšo starost. Redno, intenzivno kolesarjenje pri moških znižuje tveganje za pojav 'tresavice' – načrtujejo še raziskavo o vplivu kolesarjenja na obolevanje pri ženskah. Strokovnjaki poudarjajo, da je za doseganje opisanih učinkov potrebno kolesariti okrog 20 ur na teden, kar v praksi pomeni 3 ure vrtenja pedal s hitrostjo 16 do 19 km/h dnevno.

10. Upočasnjeno staranje.
Navdušeno kolesarjenje in ostale gibalne dejavnosti upočasnijo tiktakanje biološke ure. Ameriški in francoski znanstveniki ugotavljajo, da intenzivno kolesarjenje in druge oblike visoko intenzivnega intervalnega treninga (izmenjujeta se hitro in počasno gibanje) sodi med najbolj učinkovite naravne metode za upočasnitev staranja in propadanja organizma. Pri intervalnem treningu se povečuje količina mitohondrijev in njihova funkcionalna sposobnost. Pomanjkanje mitohondrijev v človeških celicah in njihovo upočasnjeno delovanje povzročata upad telesnih sposobnosti. Žal pa kolesarjenje ne more ustaviti biološke ure ali zavrteti njenih kazalcev v nasprotno smer.

11. Odpravljanje napetosti in stresa.
Gibanje, s kolesarjenjem na čelu pomirja, razbremeni in sprošča. Po poročanju priznane strokovne revije the Lancet je več kot milijon sodelujočih v anketi potrdilo, da sodi kolesarjenje v sam vrh antistresnih dejavnosti. Raziskovalci so pri kolesarjih ugotovili 21,6 odstotkov manj psihičnih težav kot pri nekolesarjih (bolje od vrtenja pedal so se odrezali le skupinski športi z 22.3 odstotki). Kolesarjenje deluje antistresno tako kadar človek sam vrti pedal kot tudi, ko to počne v paru ali v skupini.

Mag.sci. Nina Mazi, dr. med.