Zaradi umetne svetlobe zbolevamo

V ugledni znanstveni reviji Diabetologia je bila objavljena študija, ki razkriva povezavo med izpostavljenostjo nočni umetni svetlobi in povečano pojavnostjo sladkorne bolezni. Kar 9 milijonov ljudi naj bi diabetes razvilo tudi zaradi prekomerne svetlobe, ki moti njihov bioritem. Ta pojav ni več omejen le na velika mesta, saj je kar 80 % svetovnega prebivalstva izpostavljenega pretiranemu svetlobnemu onesnaževanju.

Naravni 24-urni dnevni cikel vključuje noč, ko tema omogoča počitek ljudem in naravi. Toda zaradi vse večjega svetlobnega onesnaževanja vse bolj nezavedno trpimo in tudi zbolevamo. Že prejšnje študije so pokazale, da so delavci v nočnih izmenah, ki delajo pod belo svetlobo, bistveno bolj izpostavljeni tveganju za različne zdravstvene težave. Ta bela svetloba, ki se jo je uvedlo pod pretvezo večje učinkovitosti, se zdaj izkazuje za izredno škodljivo.

Študije na laboratorijskih živalih potrjujejo nevarnosti: dolgotrajna izpostavljenost beli svetlobi je pri miših povzročila glukozno intoleranco, kar pomeni povišan krvni sladkor. Miši, ki so bile štiri tedne izpostavljene minimalni beli svetlobi, so poleg intolerance pridobile tudi težo, medtem ko tiste, ki so prebivale v temi, niso kazale teh sprememb, čeprav so imele enak energijski vnos.

V novi študiji so raziskovalci preučevali vpliv umetne svetlobe na ljudi glede na regijo in intenzivnost svetlobnega onesnaževanja. V različnih predelih Kitajske so se intenzivnosti zunanje umetne svetlobe (LAN – light at night) močno razlikovale. Večina območij je bila izpostavljena svetlobi nizke intenzivnosti, najvišja intenzivnost pa je bila prisotna v mestih na vzhodni obali.

Učinki svetlobnega onesnaževanja na zdravje
Študija je pokazala, da so ljudje na območjih z večjo intenzivnostjo svetlobe pogosteje starejši, imeli so višji indeks telesne mase, višje dohodke in so večinoma živeli v urbanih središčih. Nasprotno pa so ljudje na območjih z manjšo intenzivnostjo svetlobe običajno bolj telesno aktivni, a slabše izobraženi.

Ugotovitve razkrivajo, da je bila višja intenzivnost umetne svetlobe povezana s 28 % večjo razširjenostjo sladkorne bolezni v primerjavi z območji, kjer je svetlobno onesnaževanje manjše. Statistično to pomeni, da na vsakih 42 ljudi, ki živijo na območjih z višjo svetlobno intenzivnostjo, en človek razvije sladkorno bolezen, ki je ne bi, če bi prebival na območju z nižjo svetlobno intenzivnostjo.

Čeprav povezava med izpostavljenostjo umetni nočni svetlobi in diabetesom ni tako neposredno očitna kot pri drugih dejavnikih tveganja, razsežnost problema postane jasna zaradi vseprisotnosti svetlobnega onesnaževanja. Raziskovalci ocenjujejo, da je na Kitajskem več kot 9 milijonov primerov diabetesa pri odraslih, starejših od 18 let, mogoče pripisati izpostavljenosti umetni nočni svetlobi. S pospešeno urbanizacijo in selitvami iz podeželja v mesta pa bi ta številka lahko še narasla.

Globalni razsežnosti tega problema priča tudi podatek, da 83 % svetovnega prebivalstva ter več kot 99 % prebivalcev ZDA in Evrope živi pod svetlobno onesnaženim nebom.