V cirkadianem ritmu se živi

Ker se človekova dnevna aktivnost odvija v neskladju z biološkim ali cirkadianim ritmom, je v sodobni družbi več diabetesa, srčno žilnih bolezni in degenerativnih bolezni, trpijo pa tudi naši možgani.

Pomanjkanje spanca slabi imunski sistem, povečuje možnost infekcij in vnetih ter nastankov tumorjev. Doslej je kar osemdeset različnih bolezenskih stanj povezanih s slabim spancem. Spali naj bi tretjino svojega življenja, obstajajo pa tudi raziskave, po katerih to ni čisto in popolnoma nujno.
Pomen cirkadianega ritma
Vsi procesi v organizmu so usklajeni v ritmu, najboljši primer sta ritem srca in dihanje. Metabolni, hormonski in imunološki procesi oscilirajo precej počasneje, večina jih se giblje v dnevnem cirkadianem ritmu, ki traja nekaj več kot štiriindvajset ur. Tako se simptomi določenih bolezni pojavljajo pogosteje v določenem delu dneva. Na bolečino smo najbolj občutljivi ponoči, razpoloženje je najslabše zjutraj, takoj ko se zbudimo, telesna temperatura poraste zvečer, tako tudi nemir pri osebah z demenco.

Pomanjkanje spanca in spremembe cirkadianega ritma botrujejo glavobolu in epileptičnim napadom. Posebna vrsta glavobola, skupinski glavobol, se pojavi v istem obdobju leta, navadno v prvih dveh urah, ko zaspimo. Krvni tlak in bitje srca narasteta pred bujenjem in nas pripravljata na stres preko dneva. Tudi zgoščevanje krvi in aktivnost trombocitov je zjutraj intenzivnejša, zato so možganske kapi in srčni infarkti pogostejši v jutranjih urah. Nasvet, da zjutraj popijemo kozarec tekočine, je zato zlata vreden.

Vsaka sprememba cirkadianega ritma, kot je izmensko delo ali sprememba časovnega pasu, ko potujemo, povečuje nastanek omenjenih zapletov. Še en argument za ukinitev poletnega časa je povečanje pojavnosti srčnih infarktov še nekaj tednov, potem ko smo zaradi premika ure ob eno uro spanja. Da se tej nevarnosti izognemo, ni odveč poskusiti pač eno uro prej oditi v posteljo in poskusiti zaspati. Vsaj še toliko časa, da se bodo odgovorni “dejavniki” spametovali in se nehali igrati s časom - in našim zdravjem.

Pomanjkanje spanca slabo vpliva tudi na pridobivanju telesne teže. Če jemo ponoči, se okvari ravnovesje hormonov za občutek sitosti in poveča se pojavnost inzulinske rezistence, ki vodi v diabetes. Ljudje, ki spijo manj, naj bi tudi pogosteje posegali po nezdravi, mastni in sladki hrani.
Ajurvedska medicina pravi celo, da po sončnem zahodu ni več čas za hrano.

Kdaj je bolje vzeti tablete?
V zvezi z naravnimi ritmi je tudi vprašanje, kdaj naj bi vzeli zdravila, da bodo učinkovitejša. Obstaja celo nova veda kronofarmakologija, ki preučuje vpliv bioloških ritmov na delovanje zdravil in pojavnost stranskih učinkov. Diuretiki, antidiabetiki in zdravila za zmanjševanje krvnega pritiska najbolje učinkujejo, če se vzamejo proti koncu dneva.
Medicina spanja in proučevanje cirkadianega ritma se premalo upošteva pri zdravstvenih smernicah in zdravljenju, pridobili pa bi tudi na področju nesreč pri delu in celo pri izboljšanju učnega uspeha. Ko pri kakšnih bolezenski stanjih, denimo, nevrodegenerativnih bolezih ni napredka, bi bilo smiselno upoštevati ta spoznanja in raziskave.
Ob izboljšanju higiene spanja se je smiselno osredotočiti tudi na najboljši čas za hrano in rekreacijo, saj si lahko na ta način bistveno izboljšamo življenje. Še eno pomembno dejstvo, ki bo prepričalo mnoge je, da »lepotni spanec« zares pomaga, saj pomanjkanje le-tega zmanjšuje prekrvavitev kože, zmanjšuje kolagen in elastin in povečuje gube.
Ko okrevamo po boleznih ali poškodbah, je spanec najboljše zdravilo, zato naj se bolnikov ne zbuja ob 7. uri zjutraj zaradi vsakodnevnega preoblačenja posteljnine. O tem bi lahko razmislili vodilni v zdravstvenih ustanovah in bolj upoštevali potrebe bolnika. Pa tudi zdravstveni delavci bi lahko imeli bolj fleksibilen čas za odmor in počitek, saj so utrujeni zaposleni lahko nevarni sebi in pacientom.