Učinkovita zdravila na osnovi skorje jablane

Zdravila, ki so se uveljavila tudi zunaj diabetologije, so znana kot SGLT2 inhibitorji oz. zaviralci. To pa zato, ker so inhibitorji prenašalcev z natrijem povezanih glukoznih molekul v ledvicah. V Sloveniji imamo dva predstavnika te skupine zdravil in sicer Forxigo in Jardiance.
Ledvice so že dolgo organ številnih raziskav, večinoma v povezavi inzulin in ledvice. Že vsaj od leta 1954 raziskujejo, kako se hormon inzulin čisti iz našega telesa, da učinkuje ravno prav, ne premalo in ne predolgo. Pot inzulina, ko se izloči iz trebušne slinavke, se v skoraj 50 odstotkih konča v sosednjih jetrih, kjer je veliko prijemališč za inzulin; tam učinkuje in se deloma ob tem razgradi. Delno se razgradi tudi v mišicah, maščobnih celicah, črevu, vezivnem tkivu, belih krvničkah, skratka, v našem telesu je veliko receptorjev inzulina.
Pri zdravem človeku se inzulin v največji meri presnavlja skozi ledvice. Ledvice so kot velik filter: v začetnem delu kanalov (tubulov) se inzulin izloči in spet vsrka, a se ob tem razgradi z encimi proteazami. V nižjem delu kanalov pa se tudi izloči, a tam predvsem zaradi svojega delovanja na vsrkavanje drugih pomembnih snovi, kot so natrij, fosfor, glukoza, da se te koristne snovi ne izgubljajo iz organizma.
Okvara ledvic močno podaljša delovanje inzulina v telesu, kar pri dabetesu pomeni nevarnost hipoglikemij (!), slabo vodena sladkorna bolezen pa dodatno ovira aktivnost encimov proteaz, kar vodi v nezdravo hiperinzulinemijo.

Starejše od odkritja inzulina je odkritje učinkovine florizin v skorji jablane. Florizin kot tak, je bil strupen in neuporaben, in je šele po dolgem času pri iskanju novih zdravil za sladkorno bolezen postal ponovno aktualen, ko so revolucijo prinesli derivati florizina. Ne le, da uspešno zdravijo sladkorno bolezen, saj del glukoze preusmerijo v urin, zato se zniža njegova koncentracija v krvi, ampak zdravijo tudi druge zdravstvene težave, predvsem se zniža povišan pritisk v ledvici, zaradi večjega izločanja vode pa se izloči tudi več uratov (kogar muči putika, bo razumel pomen tega učinka), poviša se magnezij v krvi itd. Pri sladkornih bolnikih je magnezij pogosto znižan in je slab napovedni dejavnik za okvaro ledvic.
Pomembno je, da so učinki teh zdravil dokazani tudi pri bolnikih z boleznimi srca in ledvic, ki nimajo diabetesa. Delujejo ne glede na stadij okvare ledvice, ne glede na že prisotno izgubljanje beljakovin v urinu in ne glede na glukozni učinek. Pri huje okvarjeni ledvici je učinek na krvni sladkor slab, saj ledvice ne izločajo dovolj molekul glukoze.
Zdravila predpisujemo na recept, ki ga pokriva ZZZS tako sladkornim bolnikom za uravnavanje glukoze in vodenje bolezni, kot srčnim in ledvičnim bolnikom za zaščito in upočasnitev napredovanja že ugotovljene okvare.