Članek

Razlaga

So beljakovinski prehranski dodatki primerni zame?

Beljakovine ali proteini, kot jih tudi imenujemo, so organske molekule, ki si jih lahko predstavljamo kot verigo, sestavljeno iz manjših enot – aminokislin.

Vsaka beljakovina je sestavljena iz različnih aminokislin, zato obstaja veliko različnih vrst beljakovin. Iz njih so v človeškem telesu sestavljena tkiva in organi, pa tudi številne druge komponente, potrebne za normalno delovanje organizma.

Naše telo samo proizvaja beljakovine, ki jih potrebuje za delovanje, vendar moramo gradnike teh beljakovin vnesti s hrano. Ko namreč zaužijemo neko beljakovinsko živilo, se beljakovine v procesu prebave razgradijo na aminokisline, ki jih lahko nato telo uporabi za sestavljanje beljakovin, ki jih potrebujemo. Za predstavo, lasje in nohti so skoraj v celoti zgrajeni iz beljakovin. Telo jih uporablja za gradnjo in popravilo tkiv. Iz njih se v različnih procesih naredijo encimi in hormoni. So pomemben gradnik kosti, mišic, hrustanca, kože in krvi.
Priporočen dnevni vnos beljakovin se izračuna glede na telesno maso posameznika. Odrasel človek potrebuje med 0,8g beljakovin na kilogram telesne mase. Dnevni vnos beljakovin naj bi predstavljal približno 10 do 15 odstotkov skupnega energijskega vnosa. Otroci, nosečnice in doječe matere jih zaradi rasti oziroma povečanega izločanja potrebujejo več. Tudi pri starejših ljudeh se po nekaterih priporočilih priporoča višji dnevni vnos beljakovin in sicer 1,2 g dnevno na kilogram telesne mase, kar poveča delež dnevnega vnosa na 20 odstotkov.


Število starejših bolnikov z diabetesom narašča in bolezenskemu stanju se pogosto pridruži tudi sarkopenija, oziroma izgubljanje mišične mase. Sarkopenija je značilna za starejšo populacijo in je do neke mere povsem normalen pojav, vendar lahko v primeru nizkega vnosa beljakovin hitreje napreduje.
V primeru diabetesa je zmanjševanje mišične mase še večje zaradi hiperglikemije, inzulinske rezistence, vnetnih citokinov in endokrinih sprememb. Posledice so zmanjšana sinteza beljakovin in povečana razgradnja le teh. Raziskovalci iz Kyoto Prefectural Medicinske Univerze so ugotovili, da je vnos beljakovin rastlinskega izvora pri starejših osebah z diabetesom tipa 2 neposredno povezan z višjim indeksom skeletnih mišic.

Kdaj poseči po prehranskih dodatkih?
V primerih, ko s hrano ne moremo zagotoviti primernega vnosa beljakovin, se lahko poslužimo beljakovinskih prehranskih dopolnil. Dobimo jih lahko v različnih oblikah in prav tako se razlikujejo v izvoru. Glede na vir beljakovin ločimo sojine, mlečne (kazein, sirotka), grahove in konopljine beljakovine, če naštejemo najbolj pogoste. Sirotkine beljakovine so dobra izbira, saj jih lahko telo hitro uporabi za svoje delovanje. Njihova negativna lastnost utegne biti vsebnost laktoze (nizka sicer), ki lahko povzroča težave ljudem z laktozno intoleranco. Kazeinske beljakovine, ki jih pridobivajo iz mleka se vsrkavajo počasneje, zato niso primerne po težjih naporih. Pred spancem pa so idealne, ker telesu nudijo dobro regeneracijo.
Če se izogibate hrani živalskega izvora ali imate težave z laktozo, so za vas primerni rastlinski viri beljakovin. Rastlinske beljakovine vsebujejo tudi vlaknine in prebavne encime, ki olajšajo prebavo in vsrkavanje. Sojine beljakovine, ki vsebujejo izoflavone imajo pozitiven učinek na holesterolemijo in triglicidemijo. Izoflavoni pripomorejo k zmanjševanju LDL holesterola in k boljšemu razmerju LDL:HDL ter k zmanjšanju trigliceridov. LDL holesterol imenujemo tudi slab holesterol, saj prenaša holesterol od jeter do drugih delov telesa. Dolgoročna posledica tega je ateroskleroza. HDL pa imenujemo tudi dober holesterol, saj v nasprotju z LDL prenaša holesterol iz telesa nazaj v jetra.


Beljakovinam rastlinskega izvora večkrat primanjkuje določenih aminokislin, ki so nujno potrebne za naše telo. Dobro je tudi omeniti, da večina beljakovinskih prehranskih dodatkov vsebuje veliko neželenih dodatkov, kot so barvila, arome in sladila. Temu se je mogoče izogniti z nakupom beljakovinskih izdelkov, ki naštetega ne vsebujejo. Mogoče so zato manj okusni, a jih z dodatkom domačega sadja, mleka, cimeta ali žličke temnega medu, ki ne bo preveč obremenila krvnega sladkorja, lahko spremenimo v pravo poslastico.
Uporabljati beljakovinske dodatke ali ne, in kateri je idealen zame? Enoznačnega odgovora na zastavljeno vprašanje ni, saj se odgovori razlikujejo glede na individualne potrebe našega organizma. Za konec pa naj še enkrat poudarimo izredno pomembo vlogo beljakovin za delovanje človeškega organizma, zato je nujno, da s hrano, ki ji včasih dodamo tudi beljakovinske dodatke zagotovimo priporočene vrednosti.


#Beljakovina #Aminokislina #Telo #Mišice #Kosti #Hormoni #Encimi #Rastlina #Sirotka #Kazein #Novice #MedicinaInPreventiva