Znanstveniki ugotavljajo, da se sposobnosti za reševanje problemov in nalog v enem samem desetletju zmanjšajo za skoraj 4 odstotke. Zapleti in težave so najbolj očitne, ko je potrebno istočasno opravljati dve ali več dejavnosti ali pozornost hitro preusmeriti na nov problem, ki smo mu bili v preteklosti zlahka kos. Spremembe so lahko povezane s slabšo prekrvavljenostjo možganov, kar povzroča propadanje živčnih celic v možganih. Zmanjšajo se spominske sposobnosti in še zlasti kratkoročni spomin.
Opazen je upad pozornosti, prizadete pa so tudi operativne, izvršilne sposobnosti – hitrost motoričnega odzivanja, reakcije na nepričakovane impulze, hitrost selekcije podatkov in procesiranja informacij ter hitrost in učinkovitost delovnega spomina. Neželene spremembe se pri sladkornih bolnikih lahko pojavijo že pred srečanjem z Abrahamom.
Na srečo pa se krepijo druge sposobnosti, zlasti splošno znanje in razgledanost, besedni zaklad, razumevanje socialnih okoliščin in izkustvena spoznanja.
Sleherni upad miselnih sposobnosti ni nujno posledica starostnih sprememb. Strokovnjaki opozarjajo na pojav psevdosenilnosti, kop se sleherna nezmožnost ali motnja pripisujene tiktakanju biološke ure. Vsaka nepojasnjena sprememba terja ustrezen strokovni pristop.
Po 60. letu je krčenje in usihanje možganov že bolj opazno, upadanje mentalnih, intelektualnih sposobnosti pa bolj izrazito. Vse našteto je na srečo mogoče upočasniti in premakniti na kasnejši čas. Več gibanja v naravi, reševanje sudokuja in križank, učenje tujih jezikov in druženje s podobno mislečimi je učinkovit naraven način za možgansko čilost v pozna leta.