Kislo ali presno?

Vsebuje številne vitamine, minerale in antioksidante, ki imajo izredno ugoden vpliv na zdravje. Poglejmo, zakaj je vključevanje zelja v prehrano diabetikov izrednega pomena.


Zelje je znana vrtnina z izredno nizko energijsko in visoko hranilno vrednostjo, poleg vitaminov, mineralov pa vsebuje prehranske vlaknine in druge zdravju koristne snovi. Poznamo zgodbo o kapitanu, ki je na dolgo plovbo vzel zaloge zelja in tako rešil mornarje skorbutom, oziroma pomanjkanjem vitamina C. 100 gramov zelja zagotovi 43 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa po vitaminu C, kar je v zimskih dneh izredna podpora normalnemu delovanju imunskega sistema, sicer pa ohranjanja zdravja kože in dlesni, saj sodeluje pri tvorbi kolagena, kar zmanjša tveganje za razvoj kožnih in paradontalnih bolezni. Vemo, da so k tem boleznim posebej nagnjeni ljudje z diabetesom.
V zelju najdemo tudi vitamin E, ki nas ščiti pred oksidativnim stresom, ta pa je eden glavnih dejavnikov za razvoj številnih sodobnih bolezni. Vitamin A v zelju pripomore k ohranjanju zdravja vida, kar je zopet pomembno za diabetike, saj so le ti podvrženi k večjemu tveganju za razvoj očesne bolezni retinopatije. V zelju se nahaja tudi vitamin K, ki sodeluje pri ohranjanju zdravja kosti. Za starejše diabetike je zadosten vnos vitamina K izredno pomemben, saj se s starostjo zviša tveganje za razvoj osteoporoze oziroma bolezni, pri kateri kosti postajajo krhke in lomljive. Zelje vsebuje minerala krom in kalij, ki prav tako pripomoreta k zdravju diabetika. Kako to? Okvara živcev oziroma nevropatija je tipičen zaplet sladkorne bolezni, kalij pa pomaga vzdrževati normalno delovanje živčnega sistema.. Krom sodeluje pri vzdrževanju normalne ravni glukoze v krvi in krvnega tlaka, kar tudi pozitivno vpliva na zdravje srčno-žilnega sistema. Zadosten vnos kroma je za diabetike tipa 2 ob povišanem tveganju za razvoj bolezni srca in ožilja ključnega pomena.
Značilne žveplove spojine, glukozinolati dajejo zelju oster vonj in grenak okus, pripisujejo pa jim tudi protirakavo delovanje. V rdečem zelju so antociani, ki dajejo značilno vijolično barvo, vsebuje pa to zelje višje vsebnosti vitamina C in E ter fenolnih spojin.
S fermentacijo dobimo kislo zelje, katerega lahko dlje časa shranjujemo in v njem uživamo tudi v zimskih dneh, ko je na voljo manj zelenjave in sadja. Kislo zelje je znano probiotično živilo, saj vsebuje produkte fermentacije, tako probiotike, ki ugodno vplivajo na zdravje. V kislem zelju je folna kislina, izredno pomembna za nosečnice in še zlasti pri gestacijskem diabetesu zaradi prehranskih vlaknine, ki pospešujejo prebavo in zdravje črevesne mikrobiote.

Vsebnost vitamina C v zelju se po 20 minutah kuhanja zniža za kar 50 odstotkov. Zelje je, ne glede na način priprave, dragocen del pestre in uravnotežene prehrane, predvsem če je lokalnega izvora. Poleg solate in priloge je lahko sestavni del enolončnic, na primer tradicionalne slovenske jote. Kombinacija kislega zelja in fižola lahko povzroči neprijetno napenjanje, kot posledico nerazgrajene galaktoze. Črevesne bakterije jo uporabijo za hranjenje in pri tem se sproščajo plini. Neprijetno napenjanje lahko omilimo z začimbami, kot so janež, kumina in lovor.

Teja Horvat inž. živ. in preh.