Ali so žuželke primerna hrana za diabetike in ljudi nasploh?

Kaj pa zdravje, ima promocija žuželk v zdravi prehrani zahodnega človeka tudi strokovno osnovo? Primerjali smo kvaliteto in varnost žuželk z mesom, katerega naj bi nadomestile.

Seveda pa nas najbolj zanima primernost žuželk za prehrano ljudi z diabetesom.

PREHRANSKA VREDNOST ŽUŽELK V PRIMERJAVI Z MESOM
Žuželke v prehrani naj bi predstavljale alternativo mesu in mesnim izdelkom, vendar študije kažejo, da se vsebnost nekaterih hranil precej razlikuje. Primerjali smo vsebnost mesa in žuželk na 100 gramov živilskega proizvoda. Pri tem je 100 gramov mesa lahko že en zrezek, medtem ko je za isto težo potrebno zaužiti zelo veliko porcijo žuželk.
Energijska vrednost
Pri energijski vrednosti so precejšnja odstopanja in v bitki s kilogrami je zmagovalec meso. Žuželke so namreč bolj kalorične, saj vsebujejo od 120 do 274 kcal, medtem ko se energijska vrednost mesa giblje med 83 kcal in 199 kcal, odvisno od vrste in kategorije mesa. Stegno je, denimo, bolj pusto od drugih kosov, kunčje meso pa manj mastno od svinjskega.

Beljakovine
Vsebnost beljakovin je višja pri žuželkah, ki vsebujejo okrog 25 gramov beljakovin, meso pa od 19 do 21 gramov. Hranilna vrednost beljakovin v živilskem proizvodu se določi z vsebnostjo esencialnih aminokislin, ki jih mora človek zaužiti s hrano, ker jih telo ne tvori samo. Primerjava vsebnosti beljakovin kaže, da so žuželke, tako kot meso, dober vir beljakovin.
Maščobe
Vsebnost maščob je višja pri žuželkah, ki vsebujejo od 4,4 do 25 gramov maščob, odvisno od vrste in razvojne faze. V primerjavi z žuželkami je meso bolj pusto, saj se vsebnost maščob giblje od 0,7 do 18 gramov. Med nasičenimi maščobnimi kislinami v mesu in žuželkah prevladuje palmitinska kislina, ki ji sledi stearinska kislina. Vsebnost linolne kisline oziroma omega-6 maščobne kisline (esencialna maščobna kislina) je večja pri žuželkah. Tudi holesterola je več pri žuželkah, približno 98,5 mg. Ličinke žuželk lahko po vsebnosti holesterola primerjamo s telečjo kračo, svinjskim plečem in puranjimi prsmi.

Vitamini in minerali
Žuželke vsebujejo manj vitaminov B1 (tiamina), B3 (niacina) in B12 (kobolamina), imajo pa več B2 (riboflavina), več je tudi nekaterih mineralov (kalcij, cink, baker, mangan). B12 je vitamin, ki ga je potrebno obvezno zaužiti s hrano zaradi njegove vloge pri delovanju živčnega sistema in tvorbi rdečih krvničk in tega vitamina je mnogo več v mesu. Priporočeni vnosi za odraslega človeka znašajo 2,5 µg dnevno. V mokarjih ga je 1,08 µg, v čričkih 2,88 µg in v kobilicah 0,84 µg v 100 gramih, medtem ko ga je v telečjih in svinjskih jetrih kar od 39 µg do 60 µg. V veganski in vegetarijanski prehrani je prav B12 potrebno dodajati v obliki prehranskih dopolnil.
Vlaknine
Ena najpomembnejših prehranskih sestavin za uravnavanje krvnega sladkorja pri diabetesu so vlaknine, zato nas še posebej zanima, ali so vlaknine v žuželkah lahko priporočljive za uravnavanje krvnega sladkorja pri ljudeh z diabetesom. Tu ne moremo narediti primerjave z mesom, kajti meso ne vsebuje vlaknin. Netopna vlaknina v žuželkah je hitin, ki se nahaja v zunanjem skeletu žuželk. Vsebnost hitina je odvisna od vrste in razvojne oblike žuželk, deleži segajo od 3 do 22 odstotkov, v komercialno gojenih žuželkah tudi do 49,8 miligramov na kilogram sveže teže žuželk.
Hitin je živalska vlaknina, ki v človeškem telesu deluje podobno kot celuloza, saj imata podobno kemijsko strukturo. Učinek hitina na prebavni trakt človeka je še vedno predmet raziskav, zlasti, ali hitin res prispeva k prebavi in zdravju črevesja.

VARNOST
Alergeni
Pri vključevanju žuželk v prehrano so potencialna nevarnost alergeni. Med alergene snovi v žuželkah uvrščamo arginin kinazo, α-amilaza in tropomiozin. Vsi ti alergeni imajo pomembno vlogo pri življenjskih funkcijah žuželk, so lahko izjemno nevarni posameznikom z alergijo na žuželke ali preobčutljivostjo na tovrstne beljakovine ali encime. Simptomi alergijskih reakcij so vse od srbenja, otekanja in izpuščajev do anafilaktičnega šoka in celo smrti.
Mikrobiološka varnost
Uporaba žuželk v prehrani pomeni tudi konzumiranje mikroorganizmov, prisotnih na različnih predelih njihovega skeleta, tudi patogenih, ki povzročajo različne bolezni pri žuželkah ali ljudeh. Obstaja tudi nevarnost, da žuželke vsebujejo ostanke pesticidov in težkih kovin.
Znanstvena literatura je izjemno omejena, saj se raziskovalci bolj osredotočajo na vzrejo. Codex Alimentariu, zbir mednarodno priznanih standardov in praks, navodil in priporočil, povezanih z živili, njihovo pridelavo in varnostjo žuželke še vedno uvršča med nečistočo in jih ne šteje za hrano.

VPLIV ŽUŽELK V HRANI NA ZDRAVJE DIABETIKA IN KRONIČNIH BOLNIKOV
Študij o žuželkah v prehrani diabetika ni, nekaj jih je bilo opravljeno le na živalih z diabetesom. Podlaga je domneva, da utegnejo žuželke prinesti nekatere koristi za zdravje diabetika. Zaradi vsebnosti prehranskih vlaknin naj bi prispevale k boljšim ravnem krvnega sladkorja, predvsem pri diabetikih tipa 2, vprašanje pa je, koliko bolnikov bo okusne in neoporečne vlaknine iz sadja in zelenjave ter polnovrednih žitaric pripravljenih zamenjati za potencialno alergene hitinske vlaknine, ki še najbolj spominjajo na roževino.
Za konec smo prihranili podatek, da je meso nepogrešljiv vir lahko prebavljivega železa iz mioglobina in hemoglobina. Meso velikih živali, kot sta goveji file in konjsko meso vsebuje veliko več železa, od 3 do 3,5 miligramov od žuželk (0,4 do 1,3 mg). To pa je ob potncialni alergogenosti, visoki kalorični vrednosti in višjem deležu maščob v žuželkah še en razlog več, da se v prid zdravja ne odrečemo mesu.