Kaj je placebo?

Na onkološkem inštitutu so zato ustanovili enoto, ki jo je vodila dr. Marija Vegelj Pirc, utemeljiteljica psihoonkologije na Slovenskem.

Trdna vera, da se tumor zmanjšuje, je pogosteje pripeljala do resničnega zmanjševanja rakaste tvorbe in uspešne ozdravitve v primerjavi z bolniki, ki so na bolezen gledali pesimistično. Bolniki z rakom so dobili novo upanje, da se bo vse dobro končalo. To pa je samo en primer, kako učinkuje placebo v terapevtskeem procesu. Poglejmo pobliže ta fenomen.

Kaj je placebo?
V medicini je placebo po definiciji zdravilo brez zdravilne snovi, ki je po videzu in okusu enako kot pravo zdravilo, torej »navidezno zdravilo«. Moč placeba je v resnici moč našega uma, našega prepričanja, da lahko nematerialne stvari pretvorimo v materialne, pri čemer je pomembna predvsem discipline možganov, ki jih je potrebno v ta namen vaditi.
V medicinskih raziskavah je zlati standard pravilne izvedbe kontrolna skupina, ko polovica preiskovancev prejme pravo zdravilo, druga polovica pa »navidezno zdravilo« ali placebo. Pri tem niti zdravnik niti prejemnik ne vesta, ali tableta vsebuje pravo učinkovino ali pa gre za placebo. Vesta pa, da je možno oboje. Kadar se po jemanju pravega zdravila pojavi pomembno več nekih stranskih učinkov kot ob placebu, je večja možnost, da je vzrok raziskovana učinkovina. Kadar se izboljša stanje pri pomembno več udeležencih raziskave kot pri placebu, vemo, da učinkovina deluje. Če imata skupini s placebom in testirano učinkovino enake rezultate, potem testirana učinkovina ne deluje, pa tudi ne škodi bolj kot placebo.

Placebo v vsakdanjem življenju
Obstajata pozitivni in negativni placebo učinek, imenovan nocebo. Raziskave nakazujejo, da je učinek placeba povezan s pričakovanji ali prepričanji posameznika o prejeti snovi oziroma terapiji. Negativni placebo ali nocebo pogosto opažamo pri zdravljenju z »nepopularnimi« zdravili. Tipična so zdravila za zniževanje holesterola, stranski učinek teh zdravil pa je znana mišična bolečina, ki pa ni tako zelo pogosta, kot so pritožbe o njej. Ker imajo ljudje predsodke, češ da so ta zdravila bolj škodljiva kot koristna, jih pogosto slabo sprejmejo. Tako se mnogim zdi, da jih bolijo mišice, ki so jih bolele tudi prej, a jih morda zdaj še bolj. Marsikdo bi se tako rad znebil zdravila, ker ne verjame vanj.
Bolniki takoj po srčnem infarktu prejmejo najmočnejši odmerek teh zdravil za čim hitrejše zmanjšanje in stabilizacijo oblog na arterijah. Izkušnja s srčnim infarktom bolnike motivira za vse ukrepe, ki lahko pomagajo, da se podobno ne ponovi in, zanimivo, bolnikov, ki bi imeli po infarktu bolečine v mišicah ne opažajo.

Pozitivni in negativni placebo učinek
Pozitivni placebo učinek je več kot le pozitivno razmišljanje, saj gre za prepričanje, da bo učinkovina ali postopek zdravilen. Placebo učinek ne bo znižal holesterola, bo pa vplival na počutje, bolečino, utrujenost, slabost, nespečnost, nemir, strah. Placebo deluje na nevrobiološki ravni, in sicer z dvigom nevrotransmiterjev »dobrega počutja« v možganih, kot so endorfini in dopamin, ter s povečano aktivnostjo teh v delih možganov, zadolženih za razpoloženje, samozavedanje, čustvene odzive. Pri tem je lahko pomemben tudi ritual zdravstvene ali druge oskrbe, pregleda in občutka varnosti ob tem.
V študiji iz leta 2014 je ob migrenskem napadu tretjina udeležencev študije vzela zdravilo za migreno, tretjina placebo iz škatlice, na kateri je pisalo placebo, tretjina pa ni vzela nič. Placebo je imel 50 % učinkovitost protimigrenska zdravila, kar ni zanemarljivo. V podobni študiji so ob placebu opravili funkcijsko magnetno resonanco možganov in ugotovili povečano aktivnost v frontalnem delu možganov pri tistih, ki jim je placebo pomagal. Placebo torej pri nekaterih merljivo deluje in ni izmišljen ali namišljen. O tem fenomenu je napisal knjigo avtor svetovnih uspešnic Joe Dispenza in jo naslovil Placebo ste vi.

Sladkorna bolezen tipa 2 je zagotovo dober primer, kako je lahko človek sam sebi placebo, kadar gre za dolgotrajno kronično bolezen, ki je odvisna od življenjskega sloga. Kar lahko storite, da si ohranite zdravje kljub diagnozi je, da spremenite način razmišljanja. Verjeti morate, da imate zdravje v svojih rokah. To je najboljša motivacija, da začnemo uresničevati program 10.000 korakov na dan ali nič hrane po 18. uri. Preverjanje učinka na merilniku krvnega sladkorja bo zagotovo vir zadovoljstva ob uresničevanje vašega osebnega placebo programa.

Tekst: Darja Lovšin