Vlado Poredoš pravi: Ničesar preveč!

Zasavski Prekmurec Vlado Poredoš je iskriv sogovornik. V pogovoru začutiš energijo, ki jo izžareva tudi njegova glasba. S skupino Orlek je v Sloveniji tlakoval pot etno rokenrolu in njihovo glasbo bi lahko primerjali s svetovno znanimi The Pogues. Vlado je s sinovi ustanovil  tudi  skupino, ki igra srednjeveško glasbo, je pa tudi zavzet borec za čisto Zasavje. S tem okoljem je tudi sicer zelo povezan, kar se sliši v v eni najlepših slovenskih balad Adijo knapi, ki je že leta 1995 točno napovedala, kakšno usodo čaka Slovenijo, če bo zgubila stik s svojim ljudstvom.
Leta knap'n'rolla so pripeljala v glasbenikovo življenje tudi diabetes. Vladov ima zanimiv recept za ohranjanje dobrega krvnega sladkorja.

Pred kratkim ste si zvili gleženj. Gre kaj na bolje?

Ja, imel sem precej smole. Hotel sem pomagati drugim, sem pa sam nasrkal. Gre na bolje, ampak prepočasi, jaz sem precej dinamičen človek in ta poškodba mi je velika ovira.

Nazadnje smo se srečali na predstavitivi knjige ambasadorja kampanje Bodi odličnjak! Pera Brkoviča. Se dobro poznata?

Perota, s katerim sva isti rojstni letnik, poznam že dolgo v vseh njegovih fazah, tudi v tisti najtežji kategoriji. Ker veliko sodelujem s Kulturnim centrom v Zagorju, sva velikokrat sodelovala, saj je Pero tam zaposlen.

Rojeni ste v Beltincih, živite pa v Zagorju ob Savi. Zato tako zanimiva mešanica etna in rokenrola v vaši glasbi?

Doma sem iz Beltincev, kjer je center etno scene v Prekmurju. Tam sem sodeloval pri folklori in pri vseh etnokulturnih prireditvah. V zibelko mi je bila položena prekmurska ljudska glasba, sorodniki po mami so bili izvrstni pevci, po očetu pa likovniki. Naprej pa je šlo kar samo po sebi.

Z Orleki ste obiskali že vse celine, razen Afrike. Spomnim se, da ste igrali tudi na festivalu v Iranu. Zanimivih dogodkov je bilo zagotovo veliko, se mogoče kakšnega še posebej radi spomnite?

Res je, z Orleki smo prepotovali vse celine, razen Afrike, upam, da še pride na vrsto. Nismo igrali v Iranu, ampak v Lahoreju v Pakistanu.  Seveda, meni osebno  je ostal v spominu nastop v legendarnem CBGB- ju, klubu v New Yorku in to dvakrat, leta 2002 in 2006. Ta dva nastopa štejem kot vrhunec moje glasbene kariere. Kartice iz  CBGB -ja sem poslal tudi Peru Lovšinu, Igorju Vidmarju in Branetu Rončelu, ki je takrat živel dokaj blizu kluba. Klub je imel dušo, vse je bilo popisano, nič se ni prenavljalo in kar slišal si vse legendarne koncerte, ki so se odvijali tam (Ramones, Patti Smith, Blondie, Iggy Pop, op. p.).Ta nastop je bil del turneje po ZDA, kjer smo nastopili tudi na slovitem festivalu Bethlehem.

Diabetes je dostikrat spremljevalec kulturnikov; nastopi pozno v noč, turneje, neredna prehrana itd.  Če  rečemo, da je pridobljena bolezen, bi za vas lahko rekli, da ste si ga vi priigrali?

Seveda, se popolnoma strinjam, dodal  bi še malo stresa in pa seveda rock'n'roll življenje.

Zagorje Ob Savi in celotno Posavje sta na udaru zaradi različnih ekonomskih dejavnikov, kar se pogosto pokaže s porastom kroničnih nenalezljivih bolezni. Kaj bi se dalo spremeniti po vašem mnenju?

Zasavje in tudi Zagorje ob Savi je regija, kjer je doma težka industrija, rudarstvo, kar ima za posledico številne bolezni, največ seveda pljučnih, saj vemo, da je pri nas najbolj problematičen zrak in njegovi osnaževalci. Orleki smo zelo aktivno vključeni v borbo za čisto Zasavje.

Kako skrbite za svoj krvni sladkor, je v mejah normale? Vas kakorkoli ovira pri obveznostih?

Skrbim po načelu starogrških filozofov- ničesar preveč- in tako nekako shajam, me pa to zaenkrat še ne ovira pri moji dejavnosti.

Verjetno ste spremenili tudi svoj jedilnik?

Malo že, se pa po pravici povedano tudi pregrešim, sploh če grem v Prekmurje.

S sinovi ste ustanovili tudi zelo zanimivo skupino Gallemberg Vaganti, ki igra srednjeveško glasbo. Vas privlači to obdobje?

S mojimi tremi sinovi igramo srednjeveško glasbo na replikah srednjeveških instrumentov, pa tudi etno glasbo. Povedati moram, da sem študiral zgodovino in sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in je odgovor na dlani.

Morda kak nasvet za bralce Dite?

Ponovil bom misel starogrškega filozofa: ničesar preveč!

 

Tekst: Matej Lovšin
Foto: arhiv Delo 

 

Galerija

 
 
 
 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.