Matjaž Javšnik - optimist med Prago in Krko

Diabetiki so med vsemi bolniki najbolj nagnjeni k napačnim odločitvam, in če je k temu človek še igralec, tako kot Matjaž Javšnik, ki so mu pred enim letom postavili diagnozo diabetesa, je čisto mogoče, da bo v nasprotju s svojo dobrobitjo igral vlogo, da je v resnici čisto zdrav. Bohemsko življenje ne pozna discipline, ki je osnova dobrega zdravljenja, zato je naš tokratni sogovornik, dobitnik Severjeve nagrade za igralske dosežke, pred najtežjo odločitvijo svojega življenja. Kako združiti tri najpomembnejše stvari: svoje delo, svojo družino in svoje zdravje tako, da bo za vse prav?

Kje je vaš dom?

V vasi Krka, kjer živim, se počutim po dolgih letih spet kot doma. To je krasna dolina, ki je še precej neodkrita in tudi zaščitena zaradi izvira reke Krke, ni industrije in onesnaževanja. Bili so sicer poskusi neke nesmiselne gradnje, s katero bi pokvarili čudovito naravno veduto, zato sem tik pred zdajci, saj smo za ta načrt izvedeli čisto slučajno, štiri dni pred iztekom roka za pritožbe ustanovil družbeno iniciativo in smo gradnjo preprečili.

In ste dokazali, da lahko zmagovalec državne impro lige v komaj štirih dneh izpelje tak zahteven podvig. Živite prav v vasi Krka?

Živimo precej na samem sredi gozda, kjer sta v bližini samo dva vikendaša, kar pomeni, da smo deset mesecev na leto sami.

Potemtakem tudi kmetujete?

Vse živo imamo okrog hiše, breskve, kutine, jablane češnje, maline, se pa s tem v glavnem ukvarja žena, ker sem zelo malo doma.

S čem pa se žena ukvarja?

Žena vodi firmo, ki se ukvarja s produkcijo filmov, predstav,  raznih dogodkov, reklam itd. imamo pa tudi humanitarno društvo Gumbek, ki dvakrat na leto pripravi kašen večji dogodek.

Diabetes. Kaj je šlo narobe, da ste zboleli?

Bolezen imamo v družini, tudi oče in mama ima diabetes. Pred enim letom sem šel čisto preventivno na splošen pregled, dal  kri, urin in odkrili so, da imam zelo povišan krvni sladkor.

Koliko milimolov?

Osemnajst.

Kako pa ste se pred tem počutili, ste bili kaj bolj utrujeni, brez energije?

Niti ne, ker sem vseskozi v takem pogonu, da me je verjetno to držalo pokonci. Sem pa res malo shujšal, ampak sem mislil, da zaradi otrok, ker smo manj spali.

Upajmo, da ni bolezen tlela dalj časa in začela okvarjati drobne žilice in kapilare. Ali ste seznanjeni z zapleti, ki jih povzroča visok krvni sladkor?

Tega se zavedam, a nimam še vseh pregledov, narediti moram še preiskavo očesnega ozadja. Vendar me uradna medicina odbija, nisem se pripravljen s tem soočiti, težko mi je sploh tja iti na pregled. Takoj ti predpišejo tablete in ti ne dajo možnosti, da bi najprej poskusil kako drugače. Sam bi rad začel bolj športati in si urediti sladkor s prehrano.

Saj pri diabetesu je tako, da je bolnik svoj najboljši zdravnik, važno je, da je bolezen diagnosticirana, potem pa ima bolnik vse  možnosti, da prevzame nadzor nad boleznijo. Informacij je ogromno, tudi na portalu diabetes.si se lahko marsikaj najde.  Kako pa ste se z načinom življenja prilagodili bolezni?

Vsak svoj križ nosi, eni »fašejo« manj eni več, eni prej eni kasneje, s tem se ne obremenjujem, tudi s smrtjo ne, sem malo preveč filozofa, da bi se je bal. Smrt je sama po sebi zame celo smešna zadeva, če je hipna in se človek prej ne muči predolgo. Pač zdaj si, zdaj te ni. Kaj je potem, ne vem, ker te izkušnje nimam, tisti, ki jo imajo, pa mi je ne morejo posredovati.  Tragično je počasno in dolgo umiranje. Pri projektih, ki jih delam, se dotikam različnih polj, preberem marsikaj in tako sem si ustvaril svoj pogled na življenje.

To je precej optimistično gledanje na konec življenja, nekako v stilu vaše monokomedije Optimist, ki ste pripravili ob svoji štiridesetletnici.

Jaz sem optimist, to je del mojega bistva. Enkrat gremo vsi, iz tega ne bom delal velike znanosti, ker pa imam otroke, bi rad videl, da bi bilo to čim kasneje.

Ali držite zdaj krvni sladkor na normalnem nivoju?

Trudim se, ampak imam toliko obveznosti, da je težko. Če si igralec, imaš čisto drugačen urnik od ostalih ljudi in je težko imeti red. Nisem dovolj discipliniran, krvni sladkor si merim, ampak tudi pozabim, pazim se, kolikor se da, stoodstotno odgovoren, pa ne bom rekel, da sem.  Do konca leta nameravam izpeljati še nekaj projekte, z januarjem pa se bom začel malo bolj resno z boleznijo ukvarjati.

In kakšen je vaš cilj?

Da bolezen ne bi napredovala, saj ozdravljiva tako ni. Odločil sem se, da bom kakšno stvar dal na stran in je ne bom več delal. Američani so po statistikah ugotovili, da je igralski poklic po napornosti zaradi psihofizičnih obremenitev drugi najtežji poklic na svetu, takoj za rudarskim.  Moram se malo razbremeniti, rad bi začel  bolj športati, pa s prehrano bi poskusil.

Kako se zdravite?

Tablete imam.

Katere?

Novonorm.

Kakšen pa je vaš povprečen krvni sladkor (HbA1C)?

Zdaj ga imam okrog 8 %.

Vaša kariera je v izrednem vzponu. Začeli ste kot lutkar in nastopali ter zmagovali v impro ligi,  potem so prišle filmske vloge, gledališke predstave, priznanja gledalcev in stanovskih kolegov, letos ste predsedovali žiriji filmskega festivala v Portorožu. Kaj trenutno počnete?

Pripravljam različne stvari, od scenarija za film, do nove predstave, med drugim sem tudi član Komisije za zaščito tekstov pred avtorji v TV oddaji nedeljsko popoldne, kjer analiziramo tekste in ugotavljamo, kaj je hotel avtor povedati.  Delam veliko tudi zunaj meja Slovenije. V nekem trenutku mi tisto, kar sem počel, ni bilo dovolj in  rekel sem si, da rabim še dodatno znanje. Končal sem študij produkcije v sklopu danskega filmskega inštituta, nato pa sem vpisal program scenaristike na FAMU v Pragi. Tam je prišlo do prijateljskih navez, s katerimi delam, tako da ogromno časa preživim v Pragi.

Evropejec?

Ja, ampak toliko, kot ti ta stvar da, ti tudi vzame v smislu družinskega življenja. V vseh teh letih sem ugotovil, da brez tega ne morem, to je v meni kot neko poslanstvo, ampak vse je lažje, dokler nimaš družine. Tudi kar se bolezni tiče, bi si želel biti bolj discipliniran. Najbolj trpi moja žena, ne jaz, jaz sem pač en fičfirič, ona pa bi rada, da si dosti bolj redno kontroliram krvni sladkor, bolj redno prehranjujem, da imam pet obrokov na dan itd. Zaradi nje se tudi bolj potrudim, kot bi se sicer. 

Ali ste kot scenarist morda kdaj pomislili, da bi napisali knjigo?

To ne, pišem pa pravljice za moje otroke.  Za rojstni dan jima napišem pravljico in jo v sodelovanju s kakšnim ilustratorjem izdam kot barvni laserski natis v nakladi kakšnih dvajset izvodov, ki jih dobijo tudi najbližji sorodniki in nekaj prijateljev. Imam že  nekaj konkretnih ponudb večjih založb, da bi te pravljice izdal, ampak nikoli nisem imel nagiba, da je moje pisanje še za koga drugega.

Za izjavo, da ljudje največ govorijo o tistih, ki jih ne poznajo, ste prejeli medijsko priznanje  bob leta.  Kakšna pa mislite, bi morala biti izjava, da bi ljudi prepričala, naj si tako vneto ne kvarijo zdravja? S kakšno izjavo bi jih vi prepričali?

Problem je ta vkalupljenost, ljudje so od jutra do večera v službi, ko pridejo domov, kalkulirajo, kako bi prišli do novega avtomobila, kdaj bodo razprodaje, da bodo kupili sinu najkice, čeprav jih ne potrebuje… in zmanjka časa za vzgojo otrok. Otroci so prepuščeni sami sebi, sedijo pred televizorjem, druženja, tovarištva ni več.

Nedavno sem vas videla na televiziji v filmu ste igrali konjskega hlapca, bili ste kar precej strogi, celo grobi. Videti sicer ni, ampak ali znate biti tudi v resnici taki?

Znam biti, če je treba. Jaz sem zelo „žleht“ do ljudi, ki jih ne maram. Malo se delam gumpca, ljudje me ne jemljejo resno, ko pa je treba kaj speljati, pa je to, da sem bolj prefrigan od njih moja prednost, da lahko dosežem, kar si zamislim.

Na letošnjem filmskem festivalu ste bili predsednik žirije in so vas morali kar resno jemati.

Saj jaz s tem nimam problemov.  V svoji stroki vem, koliko znam in to znajo ovrednotiti in ceniti tudi v tujini. Pri nas pa se sploh s tem ne obremenjujem. Točno vem, kaj delam, vse stvari, ki jih naredim, so zlata jama in prinašajo dobiček, dvorane so polne, delam svoj posel in tega ne obešam na veliki zvon. Za mano je res precej filmski mesec, najprej sem predsedoval filmski žiriji v Portorožu, potem smo delali festival evropskega mediteranskega filma v Kopru z Jelko Strgel in družino Čretnik, potem sem šel na filmski festival v Romunijo, kjer sem bil v žiriji, lahko bi šel v Mehiko, ampak vsega tudi ne zmorem. Ravno včeraj sem imel sestanek, ker delamo na Obali festival otroškega filma.

Kaj pa impro lige?

Tu sem pobiral lovorike na državnih prvenstvih, nato pa se je začelo ponavljati in je postalo tekmovanje nesmiselno, zato sem izstopil.

Improviziraš samo še v družbi, da je bolj zabavno?

Tega ravno nimam rad, jaz sem rad zabaven, ko me plačajo za to.  Drugače pa sem zelo resen. Imam pa še vedno svojo skupino imrovizatorjev, s katero nastopamo, kjer nas povabijo.

Kakšne teme pa te zanimajo?

Obrobje.

Politiki?

Ti so mi nezanimivi, to je ena kasta, ki je zelo predvidljiva. Sicer hodim na volitve, vedno imam neke ljudi, v katere položim svoje zaupanje, ampak isti dan, ko so izvoljeni, postanem njihov največji kritik. Tudi v volilnih kampanjah jim pomagam, s svojimi kandidati dosegam zavidljive rezultate. Fora je pa v tem, da so vsi zlizani, levi in desni in nas že dvajset let nekaznovano plenijo. Ker so izvoljeni tisti, ki so večji manipulatorji, sem velik zagovornik tehničnih vlad, kjer štejejo strokovne kompetence.  Jezen sem, ker nam politiki jemljejo dnevno informativni prostor  na televiziji, polnijo naslovnice časopisov, zakaj že? Da govorijo eno, delajo pa drugo.

Kaj te sprošča?

Šah. (smeh). Šahirati me je naučil oče in čeprav že dolgo ne šahiram več, bil pa sem zelo dober, mi še vedno pride prav šahovski način razmišljanja, tako da sem vedno dva koraka pred konkurenco. Ata mi je privzgojil tudi dar improvizacije, ko me je spodbujal, da sem si vedno kaj izmišljal. Mama pa je dajala milino in ljubezen, imel sem srečo, kar se staršev tiče.

Tekst: Darja Lovšin

 
 
 
 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.