»Zakaj ima hladilnik lučko, če ne za to, da vidiš jesti tudi ponoči!«

To je bil priročen izgovor, ki se ga je Gojmir Lešnjak- Gojc držal kot za stavo. Nočni obiski hladilnika so bili po gledaliških predstavah njegova dolgoletna stalnica, vse do pred letom dni. Igralec, glasbenik, režiser, skladatelj, Periskop, Naša mala klinika, Teater Paradižnik, Muzika je to – to so le nekatere asociacije, ki nam prešinejo misli ob Gojčevem imenu.
Njegovo delovanje pa sega še na druga področja, ker noče biti le pasiven opazovalec dogajanja v naši državi. Goji kritičnost, ki pa nima negativnega priokusa, ampak si res želi, da bi se stvari obrnile na boljše. Pravi, da je odprt za vse, saj je svet velik, ljudi in različnost pa je treba spoštovati.

Gojc je novi ambasador nacionalne kampanje za spreminjanje diabetesa »Bodi odličnjak!«, ker je tista izjema, ki resnično potrjuje pravilo, da se s spremembo življenjskega sloga lahko pozdravimo, če gre za diabetes tipa 2. O povišanem sladkorju v krvi danes namreč ni ne duha ne sluha več. S sprejetjem vloge ambasadorja kampanje želi, da njegovo zgodbo sliši čim več ljudi, saj verjame, da jim lahko pomaga.

V primežu vseh obveznosti, razpet med Krasom, Ljubljano in gostovanji po vsej Sloveniji, si je vzel čas za srečanje z nami, da bodo bralci revije Dita izvedeli, zakaj je danes njegovo počutje resnično dobro. Da bodo lahko njegova odkritja preizkusili tudi sami in jih delili z drugimi.

Ste igralec, a po izobrazbi tudi slavist. Kar pa je mene pritegnilo, je vaša srednješolska izobrazba, saj ste namreč tudi lesar. Delo z rokami je danes drugače cenjeno kot nekoč, se vam ne zdi?

Res je. Sem lesar in v šali rečem, da če je Biblija knjiga nad knjigami, je lesarstvo poklic nad poklici. Današnji problem pa je, da smo vse to delo vrgli v smeti. Imeli smo poplavo tovarn z iverkami, sedaj je vse propadlo. Mislim, da bo za zgodovinarje to res zanimiva tema, kako mojstrsko se da uničiti vse, kar je bilo. Danes smo priča stanju, ki kaže na to, kako škodljive posledice ima lahko pohlep.

Se pa nekako vseeno poskušate boriti proti nepravičnemu sistemu. Ste namreč aktiven tudi na političnem področju.

V politiki sem aktiven samo toliko, da imam zadoščenje, da nisem le pasivni opazovalec, ampak aktivno skušam delati na področju kulture. In kot predsednik za družbene dejavnosti v občini Komen, pod katere sodijo šolstvo, kultura in šport, skupaj z odborom, ki ga vodim, skušamo denar pravično razdeliti med društva in pomagati ljudem, ki so pomoči potrebni. Večina tovarn je tudi na Krasu propadla, kar predstavlja velik problem. Še dobro, da so na tem področju vsaj še zemlja in vinogradi, da si ljudje lahko nekako pomagajo. Kraševec je vajen trdega življenja in ne bomo se dali.

In sedaj ste se s sprejetjem ambasadorstva v kampanji »Bodi odličnjak!« odločili nekaj postoriti tudi na tem področju?

H kampanji me je povabila vaša urednica Darja Lovšin in bil sem počaščen. Izvedela je namreč, da imam probleme s povišanim sladkorjem. Pred približno letom dni so mi izmerili kar 16 mmol/l sladkorja v krvi. Sam teh vrednosti in njihovega pomena, pa tudi bolezni nisem poznal. Šel sem na pregled za prostato in izkazalo se je, da je moja prostata čisto v redu, sladkor pa je podivjal. Spominjam se, da sem res potreboval veliko tekočine, tudi ponoči. Ponoči sem vstajal in hodil na stranišče na uro ali dve, vendar na povišan sladkor nisem pomislil, saj nisem sladkosned, sem si mislil. Sem pa v tistem času postal pravi zasvojenec z ledenimi čaji. In sploh se nisem zavedal, da ima ta pijača toliko sladkorja. Bil sem resnično šokiran nad celotnim stanjem. Zdravnica mi je namreč rekla, da se moram odpovedati sladkorju in beli moki. Ampak kako, ko pa sem jedel kruh še zraven pire krompirja in polente.

Vaša prekomerna teža je jasno govorila o vašem nezdravem načinu življenja in prehranjevanja. Kaj ste spremenili in predvsem, zakaj ste se odločili spremeniti svoje življenje in navade?

V osmih letih, odkar sem nehal kaditi, sem se zredil za 20 kilogramov. Odpoved cigaretam sem namreč kompenziral s hrano in ledenimi čaji. Sladkor se je očitno v mojem telesu vsa ta leta kopičil in tako sem pridobival na teži. Dogodek, ki je sledil mojim izvidom o povišanem sladkorju, pa me je spravil na realna tla. Imel sem intervju v Domžalah, na radiu, kjer je beseda nanesla tudi na moj povišani sladkor. Ko se je intervju zaključil, so mi v roke potisnili telefonsko slušalko in rekli, da z menoj želi govoriti neka ženska. Na drugi strani je bila gospa, upokojena medicinska sestra, ki je vse svoje življenje delala na diabetološkem oddelku. Njene besede o posledicah sladkorne bolezni so me šokirale. Ko je omenila, da je bila prisotna, ko so morali diabetikom dobesedno žagati noge in roke, se je zame spremenil svet. Njene besede oziroma realnost teh besed je bilo zame odločilno, da sem spremenil svoj način življenja. Realnost bolezni in njenih posledic me je pripravila do tega, da sem spremenil prehrano, se odpovedal beli moki in sladkorju, v jedilnik vpeljal veliko zelenjave in vsak dan poskušam čim več metrov prehoditi in ne prevoziti. V letu dni sem tako izgubil 18 kilogramov brez neke posebne diete. Kar skopneli so. In po letu dni o povišanem sladkorju nič več ne vem. Pred kratkim sem bil namreč na ponovnem pregledu in moj sladkor je bil v mejah normale. Popravil se mi je tudi vid in na splošno je moje počutje odlično.

Imate mogoče tudi kake posebne rituale, s katerimi poskušate uravnavati svoj sladkor?

Prav gospa, ki je z menoj govorila po telefonu, mi je priporočila čudežni recept, ki naj bi bil v pomoč pri povečanem sladkorju. Zjutraj, na tešče, popijem 2 dl jogurta, v katerega vmešam kokosovo moko. Pozneje sem izvedel še za en recept od gospe, ki prodaja zelišča na tržnici. Prav tako zjutraj v sok ene limone zmešam pol žličke kurkume, pol žličke cimeta in žlico medu. Sam dodam še sveži ingver. Obeh priporočil se držim in rezultati so tu.

Kakšen je bil včasih in kakšen je vaš jedilnik danes?

Prej sem z užitkom in pogosto jedel »orng panin« s 15 dag ogrske salame, kumaricami, »putrom«, na vrh pa sem dal še malo majoneze. Salam in sira sem pojedel ogromno, kruh je bil obvezen pri vsakem obroku. Ko sem zvečer prišel po predstavi domov, sem šel najprej v hladilnik. Normalno je bilo, da grem ponoči brskat po hladilniku. Zakaj pa ima hladilnik lučko, če ne za to, da vidim jesti tudi ponoči. Sendvičev in takšnega početja se danes izogibam. Če sem zvečer lačen, pojem samo sadje, mogoče suho slivo. Pijem veliko vode: zjutraj, čez ves dan in obvezno tudi zvečer, pred spanjem. Moj »superzajtrk« je sestavljen iz napitkov, ki sem jih omenil, ter iz ovsenih kosmičev z mlekom brez laktoze, žlico medu in naribanim jabolkom. Po tem zajtrku sem sit do kosila. Sadje vključujem povsod, naučil sem se ga jesti pred obroki, saj je lahko prebavljivo hrano treba pojesti prej, kot ostalo. Za kosilo nato sledi različna hrana. Osnova je zelenjava vseh vrst, zraven imava z ženo zelo rada kokošje perutničke, redko jem svinjino in druge vrste mesa. »Zgodi se« tudi rižota in testenine, vendar vse iz polnozrnate, ajdove moke, riž pa je neoluščen ali črn. Popoldne si v sokovniku naredim sok iz zelenjave in sadja, po šesti zvečer pa, če se le da, ne jem več. Ribe so tudi na jedilniku, vendar premalokrat. Pa zdi se mi, da tudi s cenami pretiravajo. In v tej državi trenutno odsvetujem komur koli zboleti, saj moramo najprej urediti stvari na področju zdravstva. Imamo namreč tako dobre zdravnike in specialiste, a kaj, ko je politični, organizacijski del šibek.

Ali vam vzdrževanje zdravega življenjskega sloga predstavlja problem?

Vzdrževanje novega sloga ni težko. Navadil sem se in ni mi težko. Sedaj mi tudi pitje čaja brez sladkorja ne predstavlja problemov. Kavo sicer pijem bolj redko, vendar prav tako brez sladkorja. Namesto umetnih sladil v takšnih in drugačnih oblikah rajši uporabim kar sladkor, bel ali rjav, razen stevie, ki pa jo gojim sam doma. Z ženo imava namreč zeliščni in domači vrt in zelenjava je res drugačnega okusa. Prav tako nisem nikoli maral cimeta in kokosa, sedaj pa sem navadil. Kadar je sila, ni kaj, ampak okus mi sedaj prija. Kdaj pa kdaj se tudi v čem prekršim. Telo namreč sprašuje po neki stvari, ki si jo želi. In moramo mu jo dati. Pomembno pa je, da se ti prekrški zgodijo le nekajkrat na leto, ne pa vsak teden.

Pri katerih predstavah trenutno sodelujete? Kaj še pripravljate?

V Špas teatru smo začeli s predstavo Čista norišnica. Fenomenalna predstava, kjer sodeluje tudi občinstvo. Publika je očividec, ki pomaga razkrinkati umor. Igram inšpektorja, zraven so še Boris Cavazza, Bernarda Oman, Primož Ekart, Maša Derganc in Damir Leventić. Predstava 39 vstopnic se bo verjetno še igrala, mogoče bo uvrščena v zvezdni repertoar. Poleg tega v Cankarjevem domu igram v predstavi Cafe teatra Poslednji terminal skupaj z Borisom Kobalom. V Novi Gorici pripravljamo predstavo Kraja, ki bo tudi zelo zanimiva. Naj namignem vsebino preko odlomka: »Kdo pa so ti direktorčki? Navadni uradni uslužbenci, ki so privatizirali vse. Še vodo bi privatizirali, pa je od Boga.«

Besedilo: LARA LOGAR

Foto: DARE BRENKO

 

Galerija

 
 
 
 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.