Cilje zdravega prehranjevanja prebivalcev Slovenije določa leta 2005 sprejeti nacionalni program prehranske politike. Bistvo je zajeto v desetih ciljih, ki v celoti veljajo tudi za ljudi z diabetesom.

Srednjeročni cilji

1. Povečati uživanje zelenjave za najmanj 30 %.
2. Povečati uživanje sadja za najmanj 15 %.
3. Zmanjšati povprečni delež zaužitih skupnih maščob za 20 %.
4. Zmanjšati povprečni delež zaužitih nasičenih maščob za 30 %.
5. Povečati uživanje prehranske vlaknine za 20 %.
6. Povečati uživanje kalcija, s ciljem zmanjšati za 25 % delež populacije, ki ima premajhen vnos kalcija (pod prehranskimi priporočili).
7. Povečati vnos vitamina C za 15 %.
8. Zmanjšati količine dnevno zaužitega alkohola pri moških za 35 % in pri ženskah za 20 %.
9. Zmanjšati delež odrasle populacije, ki je prekomerno hranjena in debela (ITM>25 kg/m2) za 15 % in pri otrocih in mladostnikih za 10 %.
10. Doseči vsaj 60 % izključno dojenost do šestega meseca otrokove starosti in vsaj 40 % dojenost ob dopolnilni prehrani do prvega leta starosti.

Vir: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_09/Resolucija_o_nacionalnem_programu_prehr_pol.pdf

Za diabetike je poleg naštetega pomembno, da v vsakodnevni prehrani čim bolj zmanjšajo količino enostavnih ogljikovih hidratov (sladkor) in omejijo živila z visokim glikemičnim indeksom. Uveljavili sta se dve lestvici, ki razvrščata živila po glikemičnem indeksu, v obeh primerih bi se morali diabetiki izogibati živil pri vrhu, ker hitro in visoko dvignejo krvni sladkor.

Krvni sladkor naj se ne bi nikoli, tudi po jedi ne, zvišal preko 10 mmol/l, ker so hiperglikemije dolgoročno nevarne za zdravje in povzročajo nepopravljive zaplete diabetesa.