Tekst: Darja Lovšin

Potem, ko je 5. julija prevzela vodstvo najmočnejše mednarodne finančne ustanove, IMF francoska pravnica in magistra politologije Christine Lagarde, bo treba v ropotarnico zastarelih prehranskih teorij in že zdavnaj preživelih »znanstveno« podprtih zablod zabrisati tisto o vegetarijanstvu.

Prvo žensko, ki je kdajkoli vodila francosko finančno ministrstvo, potem, ko se je že bila izkazala kot ministrica za gospodarstvo in ribolov in še prej kot ministrica za trgovino, niso do položaja ene najbolj vplivnih žensk na svetu pospremile salame in zrezki, temveč paradižniki in jabolka.

Ne vemo točno, kdaj se je odločila za to, da ne bo jedla živali, ve pa se, da je po končani srednji šoli v Parizu dobila štipendijo za prestižni dekliški kolidž v ZDA, kjer je izpopolnila svojo angleščino. V mladosti je bila članica državne reprezentance v sinhronem plavanju, pri čemer se je, kot pravi, naučila tudi tega, kako »zadržati dih«. Je ločena, mati dveh sinov, vegetarijanka in nikoli ne pije alkohola. Na delo se pogosto pripelje na kolesu. Njeni hobiji so joga, potapljanje, plavanje in vrtnarjenje. Ob svečanih priložnostih nosi kreacije Ornel Soie iz čudovitega malezijskega batika.

Če si že ne moremo izbrati družinskega porekla, s katerim bi visoko odskočili v svet uspešnih in pomembnih, tako kot Christine, ki se je rodila 1. januarja 1956 v akademski pariški družini očetu univerzitetnemu profesorju in materi učiteljici, se lahko odločimo vsaj za zdrav življenjski stil. Različni strokovnjaki so vegetarijanstvu dolgo časa pripisovali več slabih kot dobrih lastnosti in svarili zlasti pred navajanjem otrok na pretežno zelenjavno hrano. Nekaj let nazaj pa so prišli iz tujine prvi glasovi, da četudi je človek po svoji naravi »omnivor« kar pomeni vsejed in kljub temu, da že od pamtiveka uživa meso (tako kot tudi njegov pes) ni rečeno, da je to tudi najboljši način prehrane zanj.

Več v reviji DITA, avgust 2011