26.05.2019

Avtor vprašanja:

Helena P

Pred enajstimi leti sem dobila diagnozo diabetes tipa 2 in tablete. Čez nekaj let se mi je začel krvni sladkor višati in tako sem pred petimi meseci dobila inzulin. Zdaj si ga dajem štirikrat dnevno: pred zajtrkom, kosilom, večerjo in za preko noči.  V tem času, torej v petih mesecih, sem se zredila za pet kilogramov. Pri izbiri hrane sem pazljiva. Pojem veliko solate in kaš, kot na primer ješprenja. Muči me najbolj to, zakaj sem se kljub dieti zredila in to tako hitro? Ker, če se zrediš, to spet ni dobro za sladkorno. Imam veliko znank, ki imajo tudi diabetes in jedo vse po vrsti, pa se ne zredijo. Rada bi vaš nasvet.

ODGOVOR DIABETOLOGA:

Vedno slišim te ugotovitve, da je nekdo povečal telesno težo, potem ko je bil uveden inzulin, pri enaki prehrani kot prej. To drži in ne drži. Glede "drži" je potrebno vedeti, da je ob tabletah bilo zdravljenje nezadostno, saj je bil sladkor previsok in je telo stradalo. Če je bolnik zaužil škrobno živilo, je narastel le sladkor, telo pa ni moglo koristiti te hrane. Takoj ko se doda inzulin, se procesi v telesu normalizirajo in vsa zaužita hrana ne gre v izgubo kot prej, pač pa se ob normalnem sladkorju normalno porabi in vse se spet normalizira, kar pa ni več ugodno. Računati moramo na to, da se zdravi ljudje zredijo, če pojedo več in ne zredijo, če pojedo manj. Če bolnik dobi inzulin, postane "zdrav", presnova se normalizira in se bo tudi normalno zredil, če bo pojedel več kot 10% viška kalorij glede na to, koliko je fizično aktiven. Prej se to ni zgodilo, ker je kljub hrani porastel le krvni  sladkor, telo pa ga ni moglo uporabiti kot pri zdravem. Osnovno pravilo je torej enako kot za zdrave: pojemo toliko, da stoji telesna teža (velja za vse, diabetike in nediabetike!)in dodamo inzulina toliko, da stoji tudi krvni sladkor (nikoli obratno). Glede redilnega učinka inzulina: Josef Mengele, nemški zdravnik in SS častnik v Auschwitzu, je preskušal učinek inzulina na ljudeh, koliko ga prenesejo, preden umrejo in je prišel do menda 160 enot, preden so ubogi interniranci umrli. Če bi res inzulin redil? Tam se zagotovo ni zredil nobeden, niti po 160 enotah, tako da rejenje po inzulinu verjetno ne bo resnično.

Glede prehrane, čebule in podobnih jedi, ljudje različno reagiramo na živila (odvisno tako od naših genov do prehranskih navad in bakterij v črevesu), lahko je razlika tudi 40%, npr. po zaužiti banani pri dveh ljudeh. Zato je bolje, da hrano testiramo individualno in si merimo sladkor po jedi. Če smo dali inzulina prav, bo po 1 uri porastel sladkor največ na 12 mmol/l, po 2 urah pa do 10. Če pa merimo sladkor pred in po jedi, pa lahko v 2 urah poraste za 2 milimola, če je bil odmerek inzulina pravi. Tako je vseeno, kakšen fižol boste jedli, ker bo razlika le v inzulinu (npr. za fižol brez čebule bomo dodali 4 enote, za fižol s čebulo pa 6 E, ni problema)! Nemci od svojih bolnikov zahtevajo, da vsaj 1x na teden izmerijo sladkor v paru: po 2 zajtrkih, 2 kosilih, 2 vrstah sadja, 2 pecivih - da sami vidimo, kdaj smo bolj uganili pravilno dozo inzulina in kdaj ne. Tako predlagam, da čim večkrat izmerite sladkor po jedi in v letu dni ne boste imeli nobenih težav več: če merite samo 2 krat na teden po jedi, je to v enem etu več kot 50 parov jedi in več kot 100 meritev.