Odgovarja diabetolog Damjan Justinek, dr.med.

 
 
 

 
 
 

 
 
 

Priporoči stran prijatelju

 
 
 

Bom morala na inzulin?

16.12.2018

Avtor vprašanja: Nina G

Tudi mene je doletel nosečniški diabetes in imam zelo veliko vprašanj. Sem v 29. tednu nosečnosti in problem mi delajo meritve na tešče. Meritve si delam že od 15.septembra in od takrat imam doma izmerjene vrednosti med 5.2 in 5.8, v zadnjem času okrog 6.0. Do 22. novembra sem si vrednosti, ki so bile v povprečju okrog 5.5 uspela znižati na 5.2. Samoplačniško sem si dala glukozo izmeriti tudi v laboratoriju, dobljena vrednost je bila 4.83. Nizke vrednosti (pod mejnimi) so vztrajale kakšen teden, nato so se mi povišale in sedaj imam konstanto okrog 5.8, v zadnjem času celo tudi 6.0. Sprašujem se, če so za to krive spremembe vsakdanjika (s partnerjem prenavljava stanovanje, zato se med tednom vsakodnevno voziva približno 35 minut k mojim staršem), malo spremenjena prehrana (uživam več skute (za zajtrk), cimeta, vode in dobrih maščob kot so makadamija, orehi, avokado, laneno seme in kokosovo olje ter manj ogljikovih hidratov) ali gre za hormonske spremembe, ki se pojavijo v tej stopnji nosečnosti ne glede na vse ostalo? Nekje sem brala, da naj bi ponoči deloval rastni hormon, ki “nagaja” receptorjem za inzulin (nekaj takega). Naj povem še to, da sem se do sedaj zredila okrog 6 kg (pred zanositvijo 57 kg pri 165 cm), da sem imela 22. novembra glikirani hemoglobin 4,9% (sredi septembra 5%), da imam vrednosti po jedi zelo redko 6.6 ali več in da se otrok normalno razvija glede na datum poroda, ki je bil določen na nuhalni svetlini (v 13 .tednu nosečnosti). Težav z diabetesom v družini nimamo, babica je tudi pri svojih 98 letih nima. Starša sta zdravnika, tako da ju že celo življenje poslušam (predvsem mami) o zdravi prehrani, malo manj o pravilni prehrani in razporeditvi obrokov preko dneva). 


Ker si res ne želim vbrizgavati inzulina (če bo nujno, bom seveda to storila) me zanima, kaj se lahko naredim za znižanje jutranjih rezultatov? Po večerji hodim redno na sprehode in aktivna sem tudi čez dan, za povečerek običajno pojem kuhano jajce, včasih le nekaj orehov ali polovico avokada, če večerjam bolj pozno (2-3h pred spanjem), pa tudi nič. Koliko časa pred spanjem naj jem večerjo in katera živila naj to bodo? Kaj naj še preizkusim kot povečerek? Mleko in mlečni izdelki mojemu telesu že od prej ne pašejo najbolje, sem že poizkusila s skuto ali mlekom in mandlji. Bi mi koristil sprehod oz. rahla vadba sredi noči? Morda prigrizek? Kaj se sploh dogaja s sladkorjem ponoči? Upade in nato naraste, ali morda sploh ne upade? Naj v popoldanskem času zmanjšam količino zaužitega sadja, morda tudi ogljikovih hidratov (jem le domač polnozrnat pirin kruh s semeni brez kvasa)? V začetku se mi je zdelo, da imam jutranje vrednosti višje, če so tudi večerne višje. Sedaj tega trenda ne opazim več in je vse pomešano. Kako sploh pride do višjih jutranjih meritev, če čez dan ne zaužiješ toliko snovi ki se spreminjajo v glukozo?

Ketonov v urinu praviloma nimam, so le redko rahlo povišani. Je to morda posledica zaužitja preveč maščob? Tudi če so “koristne”? Kaj narediti v primeru, da so ketoni povišani pred večerjo, kljub temu da popoldan jem in pred večerjo nisem lačna? Kakšno hrano in kdaj moram v tem primeru uživati? Prebavo imam od nekdaj bolj leno, vendar grem na blato 1x/dan ali 1x/2dni. Potim se bolj malo, v času nosečnosti še manj kot prej. Ce mi je vroče, se ne počutim v redu, kot da imam zvišan pulz oz. se počutim kot pod stresom in moram bolj pogosto globoko vdihniti in se s tem malo umiriti. Slabo mi od zanositve naprej ni, tudi nobenih krvavitev nimam. S koščkom čokolade, piškotom ali kosom domače sladice se zelo redko pregrešim. Bele moke se izogibam in jo jem le v kakšnem pecivu, kar je zelo redko.

Hvala vam za vso pomoč in vse odgovore, ki ste jih podali tudi bolnicam pred mano. Veliko jih je zelo koristnih. Danes mi je pod roke prišla tudi vaša knjiga, ki se mi zdi super. Vse pohvale za vase srčno delo.

Na kliniki v Ljubljani, kjer sem obravnavana, se nam ne posvetijo najbolje. Zdravnica (pri njej sem bila dvakrat) mi do sedaj nikdar ni omenjala da bi potrebovala inzulin, kljub temu da je videla moje meritve na tešče. Dobila sem občutek, da so ji bolj pomembne vrednosti glikiranega hemoglobina. Medtem pa medicinska sestra, ki na približno 3 tedne pregleda dnevnik z meritvami, vedno “teži”, da imam vrednosti na tešče previsoke in da moram jemati inzulin. Ne vem, kam in na koga bi se še lahko obrnila za nasvet? Razumem, da so meje postavljene z nekim razlogom in kakšni so vplivi na otroka pri višjih vrednostih krvnega sladkorja. Ampak, ali so res tako zelo pomembne le ene povišane meritve, če je vse ostalo v mejah normale in se tudi otrok normalno razvija? 

Že vnaprej se vam zahvaljujem za vašo prijaznost in odgovor ter vas lepo pozdravljam, 

Nina G.

 

ODGOVOR DIABETOLOGA

Najprej za začetek mislim, da ni potrebno narediti nič, ali vsaj nič nujnega. Sladkor na tešče je problem, ker potem vedno pričakujemo višje sladkorje preko dneva, čeprav vedno ni tako. Najpogosteje ga vidimo pri "dednih" diabetesih, ko imajo vsi v družini sladkor, in ko se tvori preveč sladkorja v jetrih preko noči (navadno približno 12 gr glukoze na uro oz. enmanjši kos kruha za primerjavo). Če v družini ni diabetesa kot pri vas, so drugi možni vzroki redkejši; eden je ta, da morda popoldne še po 17. ali 18. uri uživate več manjših škrobnih obrokov (lahko je to le sadje) in vaše telo te male dvige sladkorja sprejme kot "normalne" in tudi ponoči dela vse
enako, kar pomeni, da ne ustavi glukoneogeneze v jetrih. Običajno namreč svetujemo, da naj bi bil človek 12 ur tešč in zvečer ali ponoči ne bi edel škrobnih jedi, da se telo in prebavila spočijejo. Drugi razlog je lahko, da imate samo tak dnevni ritem in je pri vas izrazit »fenomen zore«, ko se zjutraj po 4.00 sladkor samodejno dvigne (zaradi drugih hormonov, tudi rastnega). Tretji možen razlog pa je tudi večerja: ne vem, ali pojeste samo jajce ali dodate še kaj škrobnega (košček kruha), ker bi se druga možnost nekoliko poznala na sladkorju zjutraj. Pri vaši aktivnosti sicer to ne bi smelo imeti posledic, ker hodite redno na sprehod po večerji. V primeru mirovanja pa se lahko nekoliko dvigne sladkor.
Zvečer je najboljša kuhana zelenjava, ker tudi nekateri siri in druge maščobe rade povišujejo sladkor na tešče (npr. maščobe iz avokada). Sladkor naj bi bil v nosečnosti normalen, ker ne vemo, koliko bi pravzaprav moral biti, saj študij na nosečnicah ni. Vemo samo, koliko NE bi smel biti: slovenske nosečnice imajo 3 do 4% možnosti, da bi šlo kaj narobe - če bi sladkor skakal nad 7 mmol/l, se tveganje podvoji, če pa nad 9 mmol, pa potroji. Pri vas teh porastov ni. Vseeno pa je, če je sladkor 5,8 ali 6,2, ker so pomembna le nihanja. Inzulinski receptorji so najmočnejši stimulans za rast otroka, in če bi sladkor "skakal", bi to lahko povzročilo nepravilen razvoj, prehitro rast, ob tem tudi več izpahov ramic in carskih rezov in drugih teža. Porasti sladkorja bi bili neugodni tudi na koncu, 8. in 9. mesec, ker bi se ožilje posteljice - placente prehitro zapiralo in bi se otrok prehitro rodil (nedonošenček). Če je bil HbA1c 4,8 % in potem 5%, so bila nihanja predvidoma tako majhna, da ni potrebno nič ukrepati in zato tudi vaša zdravnica ni nič reagirala. Po drugi strani pa učimo sestre edukatorke, da če je sladkor na tešče visok, je najlažje zvečer dodati nekaj dolgega inzulina (npr. insulatard 6 E) in se stanje takoj uredi (torej je pričakovano sitnarila, saj ima taka navodila).  Včasih, ko še ni bilo glikiranih HbA1c, si je nosečnica merila 1 teden, nato smo izračunali povprečje, nato so vrednosti lahko odstopale le 2 standardni deviaciji, da smo izključili te skoke. Tudi ketoni so problem le, če so visoki (nad 0,5 v urinu), ker so visoke vrednosti škodljive za otroka (> 1), istočasno pa pomenijo, da mamica "strada" in tedaj res moramo dodati inzulin in bolj bogato prehrano. A tudi tega pri vas ni. Če so prisotni v urinu 0,1 ali 0,3,
ni potrebno narediti nič, otrok na ketonih zelo dobro "funkcionira", zanj so skoraj boljša energija kot sladkor.
V vašem primeru predlagam samo zdravo življenje: sladkor na tešče si  zmerite občasno, ni potrebno vsak dan; še naprej pa si merite
sladkor PO jedi (1 uro po jedi do 7 mmol, 1,5 ure po jedi do 6,5 mmol). Če najdete kakšno jed, ki vam res poviša sladkor, jo pripravite na drug način, z več zelenjave (npr. pire krompir + fižol = matevž, v rižoto dodate več zelenjave in mesa, v testenine zeljne krpice
itd.). Še naprej imejte čim več sprehodov tudi zvečer. Po sprehodu je lažje, če si kaj pripravite v naprej (tudi brokolijev narastek ali rdečo peso z bučnim oljem ali topel zabeljen fižol se da pojesti), za sadje bodite vedno bolj previdni zvečer ali ponoči.
Indikacija za uvedbo inzulina bi bila predvsem prehitra rast otroka, samo krvni sladkor verjetno niti ne. Idealna vrednost sladkorja za bodočo mamico pa je še naprej 4,5 do 5,5 mmol/l, kadarkoli merite.
Bodoča mamica potrebuje mirno življenje: lahko hodi na sprehode, lahko posluša glasbo, lahko pride občasno pogledat, kako so ji prenovili stanovanje in zakaj ga še niso, kaj drugega pa pravzaprav ne. Če bo mirna, bo tudi otroček miren. Če pa bo mamica preveč hiperaktivna, pa bo verjetno plezal "po lustrih" in nadaljeval vse aktivnosti od prej.
Lepo se imejte in lepe praznike želim, ker bo zagotovo letošnji Božič za vas
še bolj enkraten!

Damjan Justinek dr.med.

 
 
 

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.