10.12.2018

Avtor vprašanja:

Veronika R

Na vas se ponovno obračam z nepojasnjeno diagnozo, saj imam diabetes že kakšno leto in še čakam na obravnavo pri diabetologu. 
Stara sem 34 let, visoka 169 cm in težka 64 kg. Prvega otroka sem rodila februarja 2016, drugega pa januarja 2018. Teža pred prvo nosečnostjo je bila podobna sedanji, v času nosečnosti in v obdobju med njima pa okrog 10 kg večja. V prvi nosečnosti nisem bila napotena na OGTT. Ob koncu druge nosečnosti pa sem bila na OGTT zaradi velikosti ploda in rezultat po dveh urah je bil 11,6 mmol/l. Zato so mi zadnjih par tednov nosečnosti predpisali dieto. 
Vrednosti sladkorja so po porodu v januarju ostale povišane. Junija sem ponovno opravila OGTT z vrednostmi 3,7 na tešče in 10,8 po dveh urah. Pred kratkim je sledila ponovna kontrola z vrednostmi 4,4, na tešče in 13,7 po dveh urah. 
Že eno leto, od prvega OGTT, pazim na količino in vrsto ogljikovih hidratov in si večkrat merim krvni sladkor. Trudim se, da v roku ene ure po jedi, ko je običajno najvišji, ne bi presegal 9 mmol/l. Do sedaj sem večkrat dnevno jedla do 60 g ajdovega, rženega ipd. kruha s skuto, siri, mlekom... Že poleti pa sem opazila, da mi tudi ob tem glukoza poskoči nad 9 mmol/l. Pojem ogromne količine neslanih oreščkov, spijem po dve kavi dnevno. Gibam se malo, energijo vlagam v skrb za majhna otroka. Pred par leti sem se več gibala, tekla. Prehranjevala sem se razmeroma zdravo, sem pa pretiravala s sladkarijami. Odraščala sem ob čokolinu, doštudirala ob čokoladi, vse to pa je vodilo v zasvojenost s sladkim (čokolade, sladoledi, tortice, ipd.). Le-tem sem se v zadnjem letu (razen kakšnemu koščku torte ob praznovanjih) odpovedala. 
V družini imamo nekaj primerov diabetesa tipa 2 (babica in stric po materini strani, babica, teta in sestrična po očetovi strani), sestra je imela v drugi nosečnosti gestacijski diabetes, pred kratkim sem obema staršema, ki sta starejša od 60 let, izmerila vrednosti nad 9 mmol/l po jedi, sestričninemu 10-letnemu sinu pa so diagnosticirali diabetes tipa 1.

Zanima me, ali mi lahko na osnovi teh dejstev poveste, ali gre v mojem primeru za diabetes tipa 1 ali 2? Kaj je vzrok porasti krvnega sladkorja tekom leta? Ali so ga povzročili vsakodnevno uživanje kruha za glavne obroke, večje količine oreščkov, pitje kave, premalo gibanja? Ali pa trebušna slinavka kljub temu, da pazim na vnos ogljikovih hidratov, vseeno peša? Kakšno zdravljenje me glede na vse višje vrednosti sladkorja čaka v prihodnje (dieta, tablete, inzulin)? 
V enem od vaših odgovorov sem zasledila, da potrebujemo le 10 do 20 % dnevnih
kalorij iz OH. Ali to pomeni, da lahko obrokom dodajam le kakšno žlico
krompirja ali riža/pol koščka kruha in na ta način vzdržujem nizek krvni
sladkor brez tablet in inzulina?"

 

ODGOVOR DIABETOLOGA

Glede na opisane podatke vi dejansko že imate sladkorno bolezen tipa 2.
Dednost nekaj velja in če so v družini bolniki, posebno tip 2, ste
podedovali nagnjenost k tej bolezni. Tudi če bi se pri vas pojavila oblika,
podobna tipu 1 pri odraslih, bi bila verjetno blaga, blažja od poteka pri
sestrični. Tip 2 navadno sproži nek dejavnik; pri vas je bila to vsaj
nosečnost (ki je velika obremenitev za mamico) in tudi večja teža med dvema
nosečnostima. Svoje je prispevala manjša aktivnost in drugačna prehrana, ki
vsaj za 20 do celo 40 % oslabi odgovor na zaužito hrano. Naša trebušna
slinavka se odzove bolje, če smo dlje časa brez hrane (vsaj 12 ur čez noč),
in če so ogljikovi hidrati redkejši, ne pri vsakem obroku. Tako vidimo, da
je v začetku pogosto okvarjena le prva faza izločanja hormona inzulina,
prvih nekaj minut (potem se izloči, a z zamudo), kar se je pri vas pokazalo
s ponavljajočimi neustreznimi izvidi OGTT (vedno je bil porast že po prvi
uri). Če stalno nekaj jemo, je telo v nekakšni "post-prandialni" fazi, kot
stalno po jedi in je odgovor hormonov na novo-prispelo hrano slab. Ob tem
svoje prispeva manjša aktivnost. Škrobna živila imajo eno slabo lastnost:
moramo vse porabiti, kar smo zaužili, sicer se začne nabirati in to že, če
smo za 10 odstotkov povečali vnos kalorij nad porabo. Zato
potrebujemo škrobnih živil malo, odvisno pač od naše aktivnosti.
Z leti in starostjo se stanje seveda poslabšuje, stalno "bombardiranje" trebušno slinavko utrudi in jo prisili, da zmanjša odziv na stimulans (hrano). V vašem primeru bi morali meriti sladkor po jedi
(da ne preseže 10 mmol), pa tudi HbA1c oz. glikirani hemoglobin bi moral
stalno biti pod 7 %. Zelo pomembno je, da je vsaj prvih 10 let "ugotovljene"
sladkorne bolezni sladkor normalen, da ne povzroči zapletov. Glede
zdravljenja se v začetku predlaga metformin, če ga bolnik prenaša, ker
dokazano poveča preživetje. Kot drugo zdravilo v naslednjem koraku pa
zdravila inkretinskega sistema (Trulicity, Januvia), in če to ne bi zadoščalo, še
glukoretike (Forxiga, Jardiance). Inzulin pri vas ni prva
izbira - res bi se krvni sladkor znižal, a dolgoročno bi zaradi nihanj sladkorja
vseeno nastopile okvare, enako kot ob uporabi sulfonilsečnin. Sladkor bi se
znižal, posebno na tešče, nihal pa bi vseeno.
Na koncu je tako, kot ste napisali. Sami lahko naredite največ, s sprehodi
ali drugo aktivnostjo ter z bolj individualno prilagojeno prehrano. Pri vsakem obroku naj bo kaloričnih stvari
največ polovica, druga polovica jedi pa naj bo za lepši izgled, za pestro
prehrano, za večji obrok ter za zdrav vnos vitaminov in mineralov.