19.11.2016

Avtor vprašanja:

Bojana K.

Mama je stara je 76 let, dedno obremenjena z diabetesom tipa 2 (po njeni mami). Že več let je imela mejne vrednosti glukoze na tešče (okrog 6,9 mmol/l), zdaj ima že dobro leto prekomerne vrednosti glukoze v krvi. Ves ta čas je sicer vodena v diabetološki ambulanti (1-2 x letno). Ne prejema nobenih zdravil, naročeno ji je le, naj pazi pri prehrani. In prav to me skrbi - letos je imela 3x meritve glukoze in HbA1c v venski krvi (serum) na tešče (meritve opravljene na biokemijskem analizatorju, ne z glukometrom). Vrednosti so bile za s-glukozo: 8,0 (januarja) 7,5 (maja) in 8 mmol/l (novembra), HbA1c pa 6.9/ 7.0 in zdaj že 7.1 %. Sprašujem se, kaj je bolj škodljivo - stalno povišane vrednosti glukoze v krvi (povp. glukoza 8.7 mmo/l) ali eventuelna možnost hipoglikemije ob jemanju ustrezne terapije. Prosim za vaše mnenje. Stanje me skrbi, rada bi drugo mnenje. 

Odgovor diabetologa:

Spoštovana ga. Križaj,

Na Vaše eno vprašanje bi moral odgovoriti vsaj glede treh možnosti za rešitev nejasnosti in težav. Prva je ta, da dejansko vrednosti sladkorja niso visoke in povprečna vrednost tudi 7,1% ni visoka za starost Vaše mame. Zaradi počasnejše presnove na »stara« leta namreč pogosto prištevamo 0,3% / 10 let po 60 letu starosti, torej bi bil normalen sladkor 5,8% + 0,3 (po 60. letu) + 0,3 (po 70. letu): 6,4%, kar je že bližje tistim 7,1%. Bolj ohlapne vrednosti so tudi zato, ker pričakujemo zaplete zaradi višjega sladkorja po 7 ali 10 ali 15 letih, kar je manj aktualno pri starosti Vaše mame. Druga možnost odgovora je ta, da uvedba neke terapije ne pomeni hipoglikemij: če se uvede običajna začetna terapija z metforminom (npr. Aglurab 2x 500 mg dnevno), to zdravilo ne povzroča hipoglikemij, ker deluje tako, da izboljša odgovor na inzulin, samo pa nič ne znižuje sladkorja. Če bi to prineslo več svobode pri izbiri prehrane Vaši gospe mami, bi se to »splačalo« uvesti, sicer pa ne ali pa vsaj ne redno (samo za večje obroke). Tretja možnost odgovora pa je ta, da najprej preverite, kako so bile in kdaj izmerjene te vrednosti. Sladkor zvišujejo samo škrobna živila (kruh, krompir, makaroni, moka, sadje itd.). Če je gospa navajena zvečer uživati kruh ali sadje, je povišana jutranja vrednost pričakovana – če pa zvečer je samo solato in zelenjavo (npr. zabeljen fižol z repo brez kruha), potem pa so te vrednosti res sumljivo visoke. A starejši ljudje zelo radi jedo zvečer ali jogurt (in kruh), ali mleko (in kruh) , ali mlečen riž in kaj »lahkega«, kot rečejo, v resnici pa so to zelo dobre in kalorične stvari, ne pa tudi zdrave. Zato je razlika: če ima te stvari rada, je bolje dati metformin – če pa lahko prilagodimo hrano in bo jedla vedno nekaj zelenjavnega (da bo polovico večerje fižol, zelje, repa, buče, kumare, brokoli itd. itd., polovico samo pa škrobnega živila), potem tablet ne potrebuje ali samo ob kosilu.

Poskusite izmeriti sladkor kdaj po jedi (uro do dve), ali doma ali v ambulanti ali pri patronažni sestri in boste dobili boljšo informacijo, kako sladkor niha in po katerih jedeh in se boste lažje odločili glede tablet.

 

Lep pozdrav ! Damjan (Justinek)