V zadnji številki Dite me je zelo prestrašil članek "Amputacije zaradi diabetesa". Gospa, o kateri pišete, se je zdravila, tako pravi, samo s hrano, a so ji vseeno morali amputirati noge. Nikjer pa ne piše, koliko so bile njene vrednosti krvnega sladkorja pri tem zdravljenju. Ker dvomim, da so ji morali amputirati noge pri nizkih vrednostih, me zanima me koliko so tiste vrednosti sladkorja, pri katerih pride do nevarnost amputacije nog.

Odgovor strokovnjaka

Krvni sladkor začne škoditi, ko zaniha preko 10 mmol / lit in to za daljši čas, na primer za več kot 6 ur na dan. To pomeni, da je po dobrem kosilu lahko za kratek čas povišan (navadno do 8 ali 9), da se lahko poviša tudi po sadnem soku (npr. na 11 mmol ), a je vse kratkotrajno in brez večjih posledic na našem ožilju. Seveda je najbolje, da je krvni sladkor vedno super normalen in to pomeni 3,5 do 5,5 mmol, a ljudje smo različni (tudi če še nismo bolniki). Če torej želite zdravo živeti, bi morali imeti tudi krvne sladkorje normalne (do 6,5 mmol po jedi). Če to ni tako, je smiselno razmisliti o preventivni dieti. NAJBOLJ pa se bojimo sladkorjev v vrednosti 10 do 15 mmol, ker so najbolj »zahrbtni« – bolnik še ne čuti ničesar, a okvare nastajajo pospešeno in možnost žilnih zapletov seveda tudi. Da ne boste začudeni, če nekdo je bolnik, voden s sladkorno dieto in si ne meri krvnega sladkorja sam, potem je krvbni sčladkor po zajtrku s kruhom in mlekom 12 do 13 mmol, po 2 hruškah 14 mmol, po 2 koščkih diabetičnega kruha, margarini, mleku IN sadju, pa 17 do 21 mmol. Problem je samo ta, da si bolniki zelo radi merijo krvni sladkor na tešče, ker jih nizka vrednost pomiri, uro po zajtrku pa raje ne merijo, niti po kosilu ali večerji, ker bi sami sebi pokvarili dober vtis, kako lepo in urejeno vodijo svoj diabetes. A to je tako, kot če bi šofer pogledal na števec, ko pripelje iz garaže, pa bi tista vrednost »držala« za vse radarje ves dan?!