Diabetične prehrane se drži toliko polresnic in mitov, da se zdi, kot bi stopili v deželo pravljic, kjer čaka požrešen zmaj, ki bo slej ko prej terjal zase lepo kraljično, če naj dežela v miru živi naprej. 

Kaj jemo in kako to pripravimo, predvsem pa, koliko pojemo, je pomembno veliko prej, preden zbolimo, in če bi se tega držali, bi zdravniki ostali brez dela. Ko človek dobi diagnozo diabetes tip 2, to ne pomeni, da zdaj ne bo več smel jesti sladkorja – to bi bilo prelahko – pomeni predvsem to, da bo moral spremeniti življenjski slog, če hoče obrzdati krvni sladkor.  Vsi miti okrog diabetične prehrane, nekaj sem jih zbrala na naslednjih straneh, so v resnici samo manevriranje okrog bistva problema, ki se tiče ne le naše prehrane, temveč življenja samega. Življenje ima to slabo lastnost, da z leti izgublja smisel in včasih tudi cilj, zato postane hrana več kot samo sredstvo za preživetje, postane naša opora, dokler ne zbolimo. Potem se pokaže, da smo verjeli lažnemu preroku, ki nas je zapeljal daleč od prave smeri.  Edina prava resnica pri diabetesu je, da ni prepovedanih živil, človek z diabetesom lahko je vsega po malem, če le prej zmanjša svojo telesno težo. Ker to uspe le redkim, je veliko govora o diabetični prehrani, ki pa ni nič drugega, kot univerzalna zdrava prehrana za večino človeštva.

1. Za diabetike so najbolj problematične sladke jedi.

 V nasprotju z razširjenim mnenjem, da je za diabetike najbolj problematično živilo sladkor, so na prvem mestu strokovne  pozornosti že nekaj let maščobe. Uživanje manjših količin maščob, kot smo navajeni, je za diabetike na prvem mestu, kajti večina ima preveliko telesno težo, ki jo morajo znižati, da se vrednosti sladkorja normalizirajo. Maščobe so najbolj kalorične med vsemi prehranskimi sestavinami, v Sloveniji jih po raziskavi, opravljeni pred nekaj leti, zaužijemo do 46 %, kar je za tretjino več od dovoljene količine in temu primerno smo tudi bolni. Maščobe so v žarišču strokovne pozornosti tudi zato, ker v naši prehrani prevladujejo aterogene, torej nasičene maščobe, ki vplivajo na poapnitev žil in posledično na nevarno zvišanje krvnega tlaka, kar je skupaj s povišanim sladkorjem bližnjica do srčnega infarkta ali možganske kapi. 

2. Sadje je zdravo za diabetike.

Diabetiki vedo, da jim sadje dviguje krvni sladkor in morajo izbirati manj sladke in ne prezrele sadeže ter paziti, da jih ne pojedo preveč naenkrat. Vsak dan nekaj sadja je zdravo, naenkrat pojesti pol kilograma grozdja ali hrušk pa ne, ker bo krvni sladkor takoj porastel zaradi sladkorja, ki ga vsebujejo. Če bi radi nekaj grizljali, si raje privoščite zelenjavne paličice iz kumar, paprik, korenja ali stebelne zelene in jih pomakajte v  skutno pomako.

3. Diabetiki ne smejo jesti sladkorja.

To ne drži, saj lahko ob uravnoteženi prehrani zaužijejo manjšo količino sladkorjev ob upoštevanju, da tako dobljena energija ne preseže 10 % energijske vrednosti hrane ali drugače povedano največ 50 g sladkorja dnevno. Vendar mora biti namizni sladkor (saharoza) sestavni del jedi, na primer diabetičnega mafina, nikakor pa ni priporočljivo s saharozo sladiti pijač ali kave, ker bo takoj dvignila krvni sladkor. Če ste navajeni na sladek okus, vzemite za sladkanje pijač raje katerega od naravnih nekaloričnih nadomestkov (stevija).

4. Uživati moramo čim več olivnega olja, še posebej bolniki.

To le delno drži, saj so tudi druga olja po svoji sestavi primerna za zdravo prehrano. Resda vsebujejo določena olja nekaj odstotkov več zdravih nenasičenih in enkrat nenasičenih maščobnih kislin, med njimi tudi olivno, vendar je bolj pomembno vedeti, da so vsa olja po vrsti boljša od trdih maščob, kot sta mast in maslo. Trde maščobe vsebujejo bistveno večji delež škodljivih nasičenih maščob, kot olja, zato so mesni izdelki tako nezdravi, saj jih večinoma izdelujejo z dodatkom slanine (in velike količine soli). Olje, ne glede na to, ali je olivno ali sončnično, je visokokalorično živilo, zato previdno tudi z olji. 

5. Diabetiki naj jedo čim manj jajc.

Jajca ne zvišujejo krvnega sladkorja. Nimajo veliko kalorij. Vsebujejo malo nasičenih maščob, ki so najnevarnejše za dvig krvnega sladkorja. V beljaku so najbolj kvalitetne beljakovine, kar jih lahko dobimo za rast in obnovo celic. Včasih so jih prepovedovali, ker so mislili, da holesterol, ki ga vsebuje rumenjak (vsa hrana živalskega izvora vsebuje holesterol), dviguje krvni holesterol, a danes vemo, da ga dviguje v manjši meri in so nevarnejše nasičene maščobe. Uživanje jajc se še vedno omejuje, čeprav za to ni praktično nobenega strokovnega razlogaj več, odkar  je ugotovljeno, da holesterol, ki ga zaužijemo s hrano, zelo malo vpliva na raven holesterola v krvi. 

6. Diabetiki  (in drugi kronični bolniki) se morajo ogibati svinine.

To ni res, svinina dandanes ne vsebuje nič več škodljivih maščob kot govedina, nekateri kosi pa so lahko celo bolj pusti. Veliko bolj problematični so mesni izdelki (klobase, salame, hrenovke, pašteta itd.), ker vsebujejo slabe maščobe in visok odstotek soli. Z raziskavo so nedavno dokazali, da je uživanje suhomesnih izdelkov najtesneje povezano z debelostjo, ki je prvi vzrok za mnoge kronične bolezni, predvsem diabetes tipa 2. Svinina je čisto v redu, dokler se ne znajde v salami.

7. Diabetiki morajo jesti posebno diabetično hrano.

Ta mit najbolje služi ponudnikom tovrstne hrane, v prehranskih priporočilih za diabetike pa nima strokovne osnove. Zdrav način prehranjevanja diabetikov je večinoma isti, kot zdrava prehrana za vse; malo maščob, še posebej nasičenih in transmaščobnih kislin, zmerno s soljo in sladkorjem, obroki naj temeljijo na polnozrnatih živilih, zelenjavi in sadju, naj bodo manjši in enakomerno porazdeljeni preko dneva. Diabetična in "dietetična" živila navadno ne dajejo nobenih posebnih koristi. Čokolada, ki so ji odvzeli sladkor, nima za diabetika nobene večje koristi, na račun sladkorja zna biti povečana količina maščobe, čokolada pa lahko deluje celo odvajalno, če vsebuje sladkorne alkohole. Diabetik si lahko privošči košček ali dva navadne jedilne čokolade, ki je manj mastna in kalorična.

8. Pazljivo s škrobnimi živili, kot so kruh, krompir, riž in testenine, če imate diabetes.

Drži, ampak to še ne pomeni, da jih morate črtati iz svoje prehrane. Škrobna živila so del zdravega prehranjevanja, kritična je le količina. Polnozrnati kruh, kosmiči, testenine, riž in škrobna zelenjava, kot je krompir, so lahko del vaših obrokov in prigrizkov. Ključna pa je majhna porcija in kombiniranje z živili, ki vsebujejo veliko vlaknin ter ustrezen način priprave. Polnozrnata škrobna živila so dober vir vlaknin, ki ugodno vplivajo na zdravje prebavil.

9. Vložena zelenjava je brez vrednosti.

Nasprotno, nove študije dokazujejo, da kisla hrana v želodcu  zavira presnovo ogljikovih hidratov, kar pomeni, da ti počasneje prehajajo v krvni sladkor. Vložene kumarice, paprike, gobe, artičoke in kar je še primernega za vlaganje, naj bodo obvezni sestavni del vaših malic, še zlasti na obloženih kruhkih in v prigrizkih. Vlaknine, ki jih vsebuje vložena zelenjava, so koristne za presnovo in upočasnijo napredovanje krvnega sladkorja po obroku. 

10. Sladkor dviguje krvni sladkor.

Eden najbolj razširjenih mitov je, da je sladkor diabetikom prepovedan, češ da najbolj dviguje krvni sladkor. A bolj kot navadni beli sladkor, je za naš krvni sladkor nevaren škrob, ki ga vsebujejo temeljna živila naše prehrane: kruh, krompir, riž, koruza, testenine. Tako je glikemični indeks belega sladkorja nižji od kruha, pečenega krompirja ali koruznih kosmičev. Obstaja pa še cela vrsta živil, ki so slajša od belega sladkorja: kuhano korenje, svetli med, marelice, prosena kaša itd.. To naj bo vaše osnovno izhodišče pri pripravi diabetičnih sladic, ko je potrebno v prvi vrsti nadomeščati belo moko s krvnemu sladkorju prijaznejšimi sestavinami.

11. Diabetiki morajo zelo paziti, kaj jedo.

Pred nekaj leti so na Oddelku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani  naredili raziskavo o vplivu zmanjšanja telesne teže na krvni sladkor. Pri izgubljenih desetih kilogramih se je krvni sladkor udeležencev v povprečju znižal za 50 odstotkov in v 30 odstotkih celo normaliziral. Iz tega izhaja, da morate paziti predvsem na to, koliko pojeste. Diabetiki lahko jedo skoraj vse, paziti morajo le na količino, zato je veliko bolje krvni sladkor regulirati s telesno težo, kot z izbiranjem živil pri previsoki telesni teži.

12. Diabetes tipa 2 je neozdravljiva bolezen.

Iz medicinskih vrst prihajajo pomembna sporočila o ozdravljivosti diabetesa tipa 2, ki je po Mednarodni klasifikaciji bolezni sicer uvrščen med kronične nenalezljive bolezni, za te pa velja, da so dosmrtne. Študije kažejo, da dovolj velika izguba telesne mase lahko odpravi sladkorno bolezen tipa 2, ki tako ni neozdravljiva bolezen sama po sebi ali zato, ker nimamo ustreznih zdravil, ampak zato, ker večina bolnikov ni dovolj motiviranih za spremembo življenjskega sloga. Za razliko od diabetesa tipa 2, je diabetes tipa 1 neozdravljiv.