albumini
beljakovine v urinu, ki ob slabo urejenem diabetesu kažejo na obolenje ledvic

antidiabetične tablete
tablete za peroralno terapijo, nekatere delujejo na celice in njihovo odzivnost na inzulin, druge spodbujajo trebušno slinavko k večjemu izločanju inzulina, tretje vplivajo na presnovo ogljikovih hidratov v prebavilih, itd.; po petih do sedmih letih uporabe njihov vpliv začne popuščati in je običajno treba nadaljevati ali dopolniti zdravljenje z inzulinom

aspartam
nekalorično umetno sladilo, ki je do 200 krat slajše od sladkorja in ga najdemo v industrijskih prehrambenih izdelkih ter v diabetičnih sladilih; pred nekaj leti so na internetu svarili pred njegovo škodljivostjo; gre za dve aminokislini, ki ne škodujeta zdravju

beta celice
v trebušni slinavki proizvajajo inzulin; združene so v skupke, imenovane Langerhansovi otočki; najbolj so obetavne raziskave matičnih celic in možnosti njihovega spreminjanja v beta celice

debelost
od leta 1997 opredeljuje Svetovna zdravstvena organizacija debelost že samo po sebi kot bolezen; diabetes tipa 2 je najpogosteje posledica debelosti; 75 odstotkov diabetikov je predebelih; izraža se z indeksom telesne mase (ITM); o debelosti govorimo, ko je ITM večji od 30

diabetes mellitus
latinski izraz za diabetes, ki ga zdravnik zapiše kot diagnozo; izraz pomeni »nekaj, kar teče skozi«, ker je med znaki bolezni tudi pretirano uriniranje

diabetes tip 1
mladostni (juvenilni) diabetes, ki lahko prizadene že dojenčke; nastane zaradi odpovedi trebušne slinavke in posledičnega odsotnosti inzulina v telesu; odkar sta leta 1921 znanstvenika Best in Banting odkrila inzulin, diabetes tip 1 zdravimo z dodajanjem umetno pridobljenega inzulina

diabetes tip  2
več kot 90 odstotkov vseh primerov diabetesa predstavlja diabetes tip 2; po klasifikaciji WHO kronična nenalezljiva bolezen; po kriterijih CINDI bolezen življenjskega stila; po nekaj letih mora več kot polovica diabetikov tipa 2 preiti na inzulinsko zdravljenje, ker učinek tablet sčasoma popusti

diabetična koma
stanje nezavesti sladkornega bolnika, ki ga sproži hud padec krvnega sladkorja; ob zamujeni ali neuspešni pomoči je verjetnost smrtnega izida visoka

diagnoza diabetesa
strokovna ugotovitev bolezni na podlagi meritve krvnega sladkorja; pri vrednosti 11 milimolov kadarkoli čez dan, tudi po jedi, je diagnoza diabetesa zanesljiva

glikirani hemoglobin
HbA1c; najbolj razširjen način ugotavljanja urejenosti krvnega sladkorja pri diabetiku; pokaže povprečni nivo krvnega sladkorja v zadnjih dveh do treh mesecih; merimo ga  v odstotkih ( %); normalna vrednost glikiranega hemoglobina je med 6 in 7 odstotki

glukometer
merilnik krvnega sladkorja; množično so jih začeli uporabljati v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja; zdravnik ga lahko predpiše ob pričakovanem prehodu na inzulin ali ob začetku inzulinskega zdravljenja; najnovejši aparati izmerijo krvni sladkor v 3 sekundah;

hiperglikemija
stanje kronično povišanega krvnega sladkorja; nevarno za razvoj nepopravljivih zapletov diabetesa

hipoglikemija
pogovorno »hipa«; nastopi ob pretiranem padcu krvnega sladkorja; pojavlja se pri zdravljenju z inzulinom, redkeje pri zdravljenju s tabletami, znaki so: lakota, drhtenje, motnje vida, potenje, bledica; vrtoglavica, zmedenost, pogosto agresivnost; pri dobro urejenem diabetesu nastopi šele pri 2 milimolih; pri hudi hipoglikemiji, ko pade krvni sladkor pod 2 milimola, je koristen hiter ukrep - injekcija glukagona, da ne pride do možganskih okvar

inzulin
hormon, ki ga izloča trebušna slinavka; najnovejši industrijski inzulini so analogi, ki jih pridobijo z genskim inženiringom; po odkritju inzulina leta 1921 je bilo veliko mejnikov v razvoju farmacevtskih inzulinov, za bolnike pa je bil najpomembnejši, ko so injekcije nadomestili  inzulinskimi peresniki (peni)  za enkratno uporabo

inkretinska zdravila
v zadnjem času so bile za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 razvite povsem nove učinkovine, ki delujejo na inkretinski sistem, kot del presnove hrane v črevesju; zdravila ki delujejo v črevesju, zlasti agonisti GLP-1 (analogi, oz. posnemovalci naravnega človeškega hormona v črevesju) znižujejo krvni sladkor z manj neželenimi stranskimi učinki

joul
strokovni izraz za merjenje energije; v splošni rabi ni izpodrinil kalorij, oz. kilokalorij; pretvornik je številka 4,  na primer: 1600  joulov (J) : 4 je približno 400 kcal (kilo)kalorij

kilokalorija (kcal);
enota za energijo, pogovorno: kalorija

ketoni
produkti razgradnje maščob v telesu, ki se izrazito zvišajo v času stradanja; tudi ob nekaj ur trajajočem visokem krvnem sladkorju in pomanjkanju inzulina

meritev krvnega sladkorja
objektivni način ugotavljanja višine krvnega sladkorja; komplet za meritev krvnega sladkorja vsebuje glukometer, lancetnik za odvzem krvi, lancetke za enkratno uporabo in testne lističe, ki vpijejo kapljico krvi, iz katere glukometer odčita krvni sladkor

metabolni sindrom
po mehanizmu nastanka skupina  sorodnih bolezni, ki jih je v modernem času vse več: povišani krvni pritisk, povišan krvni sladkor, povišane maščobe, povečana telesna teža, motenje strjevanja krvi, maščobne spremembe v jetrih ter posledične možganske kapi in srčni infarkti

milimol na liter (mmol/l)
enota za merjenje krvnega sladkorja; v večini evropskih dežel merimo krvni sladkor v milimolih, v ZDA pa v miligramih na deciliter, mg/dl; primer: 180 mg/dl : 18 = 10 milimolov, pretvornik je število 18

normalen krvni sladkor
med 3,4  in 5,9 milimoli

postprandialna glikemija
porast krvnega sladkorja dve uri po jedi

prediabetes
stanje višje ravni krvnega sladkorja od normalne, ki že do določene mere škoduje ožilju in srcu; lahko preide v diabetes

sladkorna bolezen
po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1994) pogovorni izraz za diabetes

trebušna slinavka
lat. pankreas, podolgovat organ za želodcem, v katerem nastaja inzulin; pozno, šele  konec 19. stoletja, so ugotovili, da ima pomembno vlogo pri nastanku diabetesa

zapleti diabetesa
dolga leta povišan krvni sladkor povzroča številne hude zaplete: srčni infarkt, možgansko kap, odpoved ledvic, slepoto, gangreno nog (amputacije)

zdravljenje debelosti
strokovno je dokazano, da znižanje telesne teže za sedem kilogramov zniža krvni sladkor v povprečju za 2 milimola; z normaliziranjem telesne teže lahko tako uredimo krvni sladkor, da odpade potreba po antidiabetičnih tabletah