Kaj je res in kaj ne?

Miti in dejstva o diabetesu

Obstaja kar nekaj mitov o diabetesu, ki dajejo napačno sliko o tej bolezni. Izbrali smo najbolj pogoste mite in zraven pripisali dejstva.

Mit št. 1
Diabetes ni tako resna bolezen.

Dejstvo
Diabetes povzroči več smrti na leto, kot rak dojke in aids skupaj. Dva od treh ljudi z diabetesom umreta zaradi bolezni srca ali kapi.

Mit št. 2:
Zaradi prekomerne telesne teže ali debelosti se sčasoma razvije diabetes tipa 2.

Dejstvo
Prekomerna telesna teža je pomemben dejavnik tveganja, vendar tudi drugi, neodvisni dejavniki tveganja, kot npr. starost in rasa vplivajo na nastanek diabetesa. Večina ljudi misli, da je ravno teža tisti glavni vzrok za nastanek diabetesa tipa 2, ostale pa zanemarijo. Dejstvo pa je, da precej ljudi s prekomerno telesno težo nikoli ne razvije diabetesa tipa 2 in da ima 25 odstotkov ljudi z diabetesom tipa 2 normalno telesno težo ali pa so le malo nad povprečjem.

Mit št. 3
Uživanje velikih količin sladkorja povzroča diabetes.

Dejstvo
Ne! Diabetes tipa 1 povzročajo genetski in ostali, še neznani dejavniki, ki jih raziskovalci pripisujejo okolju, diabetes tipa 2 pa povzročajo genski dejavniki in način življenja. Kolikor imate diabetes v družini, potem vam svetujemo predvsem zdravo prehranjevanje z omejenim kaloričnim vnosom, katerega del lahko prispevajo tudi sladkarije - in redno telesno aktivnost.

Mit št. 4
Ljudje z diabetesom morajo jesti posebno diabetično hrano.

Dejstvo
Zdrav prehranski obrok je za ljudi z diabetesom praviloma enak kot zdrav obrok za kogarkoli in ne vsebuje preveč maščob, soli in sladkorja, obroki pa temeljijo na žitaricah, kašah, zelenjavi in sadju. Diabetična in ''dietična'' prehrana večinoma nimata posebnih prednosti, dostikrat je sladkor v sladkarijah nadomeščen z maščobami, kar je prav tako slabo.

Mit št. 5
Ljudje z diabetesom bi morali uživati samo majhne obroke ogljikohidratne hrane, kot npr kruh, krompir in testenine.

Dejstvo
Ogljikohidratna  hrana, katere del so tudi žitni in mlevski proizvodi ter tako priljubljeni krompir, so del zdrave prehrane, res pa je, da so za diabetike v oranžnem območju diabetičnega prehranskega semaforja, kar pomeni, da jih lahko uživajo pogosto (vsak dan) v majhnih količinah. Tako je veljalo do sedaj, v zadanjem času pa se v prehranskih proporočilih svetuje omejeno uživanje zlasti škrobnih živi in enostavnih ogljikovih hidratov saj je njihov glikemični indeks izredno visok.

Mit št. 6
Ljudje z diabetesom ne smejo jesti sladkarij ali čokolade.

Dejstvo
Sladkarije in posladki so lahko del prehrane diabetikov, če so sestavni del zdravega dnevnega obroka, ki ga spremlja gibanje. Diabetiki nimajo bistveno več omejitev, kot jih imajo zdravi ljudje, še zlasti, če jemljejo inzulin.

Mit št. 7
Diabetiki imajo več možnosti, da zbolijo.

Dejstvo
Diabetiki nič bolj pogosto ne zbolijo kot zdravi ljudje. Vendar se jim svetuje cepljenje proti gripi, saj bolezen običajno spremlja povišan krvni sladkor in lahko pride do zapletov pri zdravljenju diabetesa.

Mit št. 8
Če imate diabetes tipa 2 in vam zdravnik svetuje inzulin, pomeni, da ne skrbite pravilno za svoje zdravje in bolezen.

Dejstvo
Za diabetes tipa 2 velja, da je napredujoča bolezen in na začetku večina ljudi krvni sladkor uravnava z dieto ali s tabletami. Vendar sčasoma njihovo telo proizvaja vse manj inzulina in kmalu takšen način zdravljenja ni več dovolj za uravnavanje krvnega sladkorja. Po sedmih letih je v povprečju pri polovici bolnikov potreben prehod na inzulin.

Mit št. 9
Sadje je zdravo, zato ga lahko diabetiki pojedo kolikor želijo.

Dejstvo
Sadje je resda zdravo, ker vsebuje vlaknine in veliko mineralov ter vitaminov, vendar  lahko diabetikom dvigne krvni sladkor, zato naj bodo s sadjem previdni. Nobenega problema pa ni z zelenjavo. 

M.L.