Marsikdaj se nam zdi, da se med hojo po gozdu ali parku in v stiku z zemljo bolje počutimo. Postanemo bolj umirjeni. Ustvarjalni. Je to le občutek ali pa je mogoče čustva in občutke, ki jih ima narava na naše telo, tudi kako drugače utemeljiti in morda celo izmeriti?

V zadnjih dvajsetih letih so se raziskovalci z vsega sveta dokopali do presunljivih spoznaj in dokazali, da ne le izleti v naravo, ampak že sam pogled na njo iz bolniške postelje krepi našo naravno odpornost in pomaga premagovati stres ter psihično izčrpanost. Da nas na ta način narava lahko napravi celo srečnejše, so pomembna spoznanja, ki bodo korenito spremenila naš odnos do zdravja in medicine.
Poglejmo, kaj se skriva za pogosto trditvijo, da je sprehod po gozdu dober za zdravje?

Gozdne kopeli
Na Japonskem je po šintoistični tradiciji vez med naravo in človekom sveta. Profesor Čing Li se je posvetil proučevanju in izkoriščanju zdravilnih moči gozda prek petih čutov in po zaslugi izjemno pozitivnih izsledkov so japonske oblasti doslej uredile že šestdeset uradnih območij za »gozdno kopeljenje«. Udeležence tega naravnega tretmaja učijo, naj se med sprehodom po gozdu dreves dotikajo, ker ob dotiku drevo »misli«, da ga je napadla žuželka in izloči varovalne snovi, blagodejne za nas. Drevo z dotikanjem in objemanjem stimuliramo, in če potem nekaj časa ostanemo pod njegovo krošnjo, smo deležni zdravilnih učinkovin. Profesor Li je prvi na svetu dokazal, da varovalne snovi, imenovane fitoncidi, ki jih izloča drevo, stimulirajo obrambne celice našega telesa.
V laboratoriju so dokazali, da fitoncidi množijo človekove naravne celice ubijalke. Uničujejo celo rakave celice, kar priča o njihovem izjemnem pomenu za zdravje. Tridnevna gozdna kopel za 52 odstotkov poveča aktivnost naravnih T celic ubijalk. Aktivnost teh celic ostane povečana še trideset dni po gozdni kopeli. Če tridnevno gozdno kopel naredimo vsak mesec, trajno vzdržujemo visoko aktivnost imunskih T celic, poudarja prof. Li.

Vpliv gozda na psihično sprostitev
Pri preizkusu eteričnih olj dreves (japonskih pacipres), ki imajo največji vpliv na imunsko odpornost se je tudi v laboratorijskih pogojih pokazal njihov pozitiven učinek. Zato japonski znanstveniki priporočajo, da v stanovanju večkrat razpršimo eterično olje iglavcev.
Prof. Jošifumu Mijazaki z Univerzitetnega centra za vede o okolju v Čibi, že petindvajset let proučuje vpliv gozda na psihično sprostitev ljudi. Gozd je miren in sproščujoč kraj, zato se v njem umiri tudi možganska aktivnost.
V srži gozdnega kopeljenja je ideja, da je človeško telo genetsko prilagojeno življenju v naravi. Sodeč po dosedanjih raziskavah se naša možganska aktivnost med gozdnim pohajkovanjem v sprednjem čelnem režnju umiri in sprosti. Meritve so nadalje dokazale, da je parasimpatično delovanje živčnega sistema bolj dejavno v sproščenem stanju. Dokazali so kar 50 odstotkov višjo dejavnost, kar znanstveno potrjuje naš občutek, da smo v gozdu bolj sproščeni. Znanstveno so dokazali sprostitev tako, da so izmerili raven stresnega hormona kortizola v slini, ko je človek nekaj časa prebil v gozdu. Bil je nižji za 12 odstotkov v primerjavi z meritvami v urbanem okolju.
Gozdovi so na Japonskem prejeli certifikate za naravno zdravljenje in so zaščiteni pred vsakršnim oskrunjenjem. Človeštvo je sedem milijonov let živelo v naravi in naša genetika je temu naravnim razmeram prilagojena. Sprehodi po gozdu so zato najboljša preventiva proti boleznim, ki jih povzroča stres, kot rezultat nagle urbanizacije. Znanstveniki govorijo o sinhronizaciji ali povrnitvi naravnega ravnovesja.