Tako imenovana sladkorna stiska je čustveni odziv na življenje s sladkorno boleznijo, ki lahko izhaja iz odziva družbe na sladkorno bolezen. Nerazumevanje se lahko kaže tako glede samega poteka bolezni, kot finančnih posledic, povezanih z zdravljenjem diabetesa.

Čustvena stiska je pogosto del življenja sladkornega bolnika. Sčasoma lahko niha in doseže vrhunec v težkih obdobjih, npr. kmalu po diagnozi, med večjimi spremembami režima zdravljenja ali ob diagnozi ali slabšanju dolgotrajnih zapletov. Vrhunec lahko doseže tudi v času povečanega splošnega stresa, ko dodatno breme samooskrbe sladkorne bolezni postane preveliko. Če se ne zdravi, se lahko blaga sladkorna stiska razvije v hudo sladkorno stisko in/ali depresijo.
Življenje s sladkorno boleznijo je izziv. Najpogosteje poročana problematična področja pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2 so »zaskrbljenost za prihodnost in možnost resnih zapletov te bolezni« ter »občutek krivde in tesnobe, ko se obvladovanje sladkorne bolezni zaplete«. Čeprav obstajajo pogosti stresorji, ne glede na vrsto sladkorne bolezni, se lahko stiska razlikuje glede na tip sladkorne bolezni. Pri sladkorni bolezni tipa 1 je lahko pogosteje povezana z zdravljenjem z inzulinom in hiper/hipoglikemijo. Pri sladkorni bolezni tipa 2 pa je lahko povezana s socialnimi posledicami, omejevanjem hrane in debelostjo. Vpliva občutkov, povezanih s sladkorno boleznijo ne smemo podcenjevati. Obvladovanje sladkorne bolezni je neprekinjena dejavnost 24 ur na dan, 7 dni v tednu, ki vključuje nenehno potrebo po sprejemanju odločitev in ukrepanju s pogosto nepričakovanimi in nezadovoljivimi izidi. Če naredite vse, kot je priporočeno, ni zagotovila za stabilno raven glukoze v krvi. Če danes počnete popolnoma enake stvari kot ste jih včeraj, ni nujno, da bodo rezultati isti. Kopičenje teh težav in frustracij lahko privede do izgorelosti zaradi sladkorne bolezni in opustitve zdravljenja. Izgorelost zaradi sladkorne bolezni je stanje fizične ali čustvene izčrpanosti, ko posameznik obupa nad vodenjem sladkorne bolezni, ker je lahko, kljub njegovim najboljšim prizadevanjem, raven glukoze v krvi drugačna od želenega rezultata. To pogosto vodi do občutka nemoči in odvrnitve od vodenja sladkorne bolezni.
Sladkorna stiska vključuje čustvene simptome, ki so lahko podobni depresiji. Vendar pa sta kljub podobnosti depresija in sladkorna stiska različni stanji in zahtevata različne strategije ocenjevanja in upravljanja. Za razliko od depresije, sladkorna stiska ne vključuje motenj v duševnem stanju, ampak gre za pričakovano reakcija na sladkorno bolezen.
Večja stiska zaradi sladkorne bolezni je povezana z neugodnimi zdravstvenimi in psihološkimi izidi, vključno z opustitvijo obvladovanja sladkorne bolezni (npr. zmanjšana telesna aktivnost, manj zdrava prehrana, neupoštevanje priporočenih zdravil in manj pogost nadzor glukoze v krvi) in posledično s povišanim HbA1c ter pogostejšo hipoglikemijo.
Če opažate občutne spremembe v svojem razpoloženju in, če menite da se vas loteva sladkorna stiska, se posvetujte s svojim zdravnikom in ukrepajte čim prej.