Imunost ali odpornost je sinonim za obrambo organizma pred bakterijami, virusi, zajedavci, glivicami in drugimi, organizmu nevarnimi povzročitelji ter alergeni, strupi in drugimi škodljivimi snovmi. Pred patogenimi tujki nas varujejo koža, sluznice in notranja telesna obramba – imunski sistem.

Imunost je lahko prirojena in pridobljena. Na prvi tip, dedno imunost, ki je prirojena (začetni imunski odziv), človek sam ne more vplivati. Druga, pridobljena (adaptivno), ki omogoča specifičen imunski odziv na konkreten, že znan antigen in se vključi po 12 urah, če začetni imunski sistem ni kos bolezenskemu povzročitelju. Pridobljeno imunost, ki deluje bolj usmerjeno proti patogenom, si človek ustvarja, izpopolnjuje in dopolnjuje od rojstva do smrti. Lahko si jo izboljša in okrepi, pa tudi ogrozi in poslabša vsakdo sam s svojim razmišljanjem, delovanjem. Posameznikov imunski odziv oblikuje in določa okolje, zato je pri vsakem človeku drugačen, specifičen – posameznikov imunski odtis. Prirojena in pridobljena imunost sta v zdravem organizmu povezani in usklajeni.
Za telesno odpornost skrbijo specializirane celice, tkiva in organi, ki tvorijo imunski sistem. Vsaka kapljica krvi vsebuje 375.000 imunskih celic. Imunski sistem ima svoja obtočila, to so limfne žile (mezgovnice), ki oskrbujejo vse organe človeškega telesa. V mezgovnicah se preteka limfa, ki vsebuje maščobne kapljice, tekočino in bele krvničke, z limfociti na čelu ter protitelesa. Poleg limfnega obtoka v imunski sistem sodijo še bezgavke, mandlji, timus, kostni mozeg, vranica, jetra, pljuča in črevo (tudi slepič), pomembni pa so tudi limfocitni skupki v sluznicah žrela in tankega črevesa.
Imunski sistem zdravega človeka deluje kot visoko specializiran in organiziran, brezhiben sistem, ki omogoča pravočasen, ustrezen in učinkovit imunski odziv na vdor (prisotnost) antigena. Lahko ga opazimo pri ranah, okužbah in poškodbah, ko otečejo bližnje bezgavke, pri vnetjih (pri angini otečejo vratne, podčeljustne in obušesne bezgavke), zastrupitvah ter drugih bolezenskih motnjah in poškodbah. Lokalne bezgavke otečejo, ker limfa vanje odlaga kužne delce (patogene povzročitelje) in nevarne snovi, s čimer se začne imunska reakcija.

Sestavine imunskega sistema
Imunski sistem tvorijo imunske celice in topne snovi. Ključne celice imunskega sistema so bele krvničke (levkociti): makrofagi, nevtrofilci in limfociti (B in T). Omogočajo uspešen imunski odziv, ki je lahko celičen ali protitelesen. Pomembno vlogo v imunosti igrajo tudi peptidi (dve ali več aminokislin, povezanih v enotno molekulo) in imunoglobulini (protitelesa).

Delovanje imunskega sistema
Za delovanje imunskega sistema so pomembni imunski zapisi, t. i. imunski spomin, s spiskom vseh antigenov, s katerim se je organizem že srečal, z njihovimi posebnostmi in značilnostmi. Za imunske mehanizme je značilen tristopenjski odziv. Prva faza je zaznavanje oziroma prepoznavanje tujka, predstavljanje antigena s pomočjo makrofagov ter limfocitov B in T. Sledi druga faza z mobilizacijo imunskih celic prek limfocitov T in citokinov, topnih beljakovin, ki jih tvorijo imunske celice. V tretji fazi sledi napad na tujek in njegovo uničenje. Glavnina imunskih mehanizmov je namenjena uničenju in odstranjevanju tujkov. Kadar to ni (popolnoma) mogoče, organizem tujek obda z ovojnico, ki ga loči od preostalega telesa, tako nastane granulom (npr. pri tuberkulozi), ki onemogoči nadaljnje škodljive vplive oziroma delovanje tujka.
Zanimiv način imunskega odzivanja predstavljajo alergije in avtoimunost. Alergija je sinonim za preobčutljivost in pretiran imunski odziv na praviloma neškodljive, običajne snovi. Alergijska reakcija poškoduje normalna telesna tkiva (seneni nahod). Pri avtoimunosti imunski sistem normalne, zdrave celice lastnega organizma zazna in obravnava kot tujke, antigene. Obrambni sistem, ki ima v boju proti temu na voljo regulatorne celice T, pogosto iz neznanega vzroka začne napadati, ovirati in slabiti, poškoduje in uničuje lastne celice (diabetes tipa 1), tkiva, organe in organske sisteme (multipla skleroza).

Imunska učinkovitost
Imunski sistem zdravega odraslega človeka je izredno učinkovit. Znanstveniki ugotavljajo, da se samo s pomočjo limfocitov B organizem lahko uspešno zoperstavi več kot milijardi različnih patogenov. Ena sama celica B lahko na svoji zunanji površini izpostavi do 100.000 protiteles. Pri malčkih in otrocih je telesna odpornost slabša, manj učinkovita zaradi še nezrelega imunskega sistema, zlasti pomanjkljive pridobljene imunosti. Pri starejših pa imunski odziv navadno peša zaradi starostnih sprememb, kot tudi zaradi nezdravega načina življenja, razmišljanja in delovanja. Pri seniorjih se poškodbe počasneje celijo, ker krvne žile z leti izgubijo prožnost in elastičnost, zato imunske celice počasneje potujejo in pozneje dosežejo mesto poškodbe. Zanimivo je, na primer, dejstvo, da so znaki prehlada običajno posledica oziroma znak učinkovitega imunskega odziva organizma in ne rezultat neposrednega delovanja virusa, ki povzroča prehlad.

Imunska oslabelost
Zmanjšana obrambna sposobnost organizma predstavlja tveganje za pojav bolezni, motenj in poškodb. V primeru oslabitve ali celo odpovedi imunskega sistema – imunske kompromitiranosti, je imunski odziv neučinkovit in neuspešen. Pojavlja se kot posledica genskih okvar, okužbe z virusom HIV, rakavih obolenj, kroničnih bolezni, motenj in poškodb, pa tudi kemoterapije in po presaditvi organov (imunosupresivna terapija). Posameznike z oslabljeno imunostjo ogrožajo že blage okužbe (prehlad), saj se organizem z njimi ne more primerno spopasti. Zanje je lahko nevarno tudi cepljenje.

Več vsebin v reviji Dita! Za naročilo kliknite TUKAJ