Ne prezriteVsi zapisi

 
 
 
 

Vsi članki

 
 
 

 
 
 

 
 
 

Motnje spanja lahko vodijo v diabetes

Motnje spanja lahko vodijo v sladkorno bolezen

Narkolepsija je vse premalo prepoznana motnja spanja, četudi ogroža do tretjino prebivalstva. Najpogostejše so nespečnosti (insomnije), za katerimi trpi več kot 20% celotne populacije, sledijo motnje dihanja med spanjem, do 10 odstotkov starejše populacije pa ima tudi sindrom nemirnih nog in periodičnih gibov udov v spanju. Spanje je pomemben fiziološki proces, tako za odraslega človeka kot za otroka. Pomanjkanje spanja pomembno vpliva na spoznave funkcije, čustveno in telesno zdravje. Porušenje našega naravnega ravnovesja med budnostjo in spanjem je pogost vzrok za utrujenost, zaspanost, raztresenost, glavobol in vrtoglavico. Motnje spanja so povezane tudi s telesno odpornostjo, povišanim pritiskom, srčno in možgansko kapjo, vrtoglavico in padci. Največkrat se odražajo kot slab spanec ponoči, lahko pa se, prav nasprotno, kažejo kot izrazita dnevna zaspanost. Dolgotrajne nezdravljene motnje spanja, denimo motnja dihanja med spanjem, lahko vodijo tudi v razvoj sladkorne bolezni, cerebro-vaskularnih bolezni in so lahko vzrok nenadne smrti med spanjem.

Več kot 60 odstotkov odraslih zdravnik nikdar ne vpraša o kakovosti njihovega spanja. »V Sloveniji, žal, epidemioloških študij motenj spanja nimamo. Glede na napotitve bolnikov v ambulanto za motnje spanja in glede na število napisanih receptov pa vemo, da so motnje spanja pri nas zelo pogoste. Vse prevečkrat bolniki dolga leta ostajajo neprepoznani in nezdravljeni. V specialistično obravnavo jih dobimo zelo pozno, ko so ponavadi že prisotne hude posledice nezdravljenih motenj spanja,« opisuje stanje doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja ambulante za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.

 

Higiena spanja že pri otroku

Starši lahko pričnejo navajati otroka na ustrezno higieno spanja že takoj po rojstvu. Vzroki motenj spanja so pri otrocih namreč velikokrat neustrezne povezave s spanjem, pomanjkanje časovnih omejitev za spanje in neustrezna higiena spanja. »Čim prej naj starši s svojimi dejanji naučijo otroka razlikovati dan od noči. Že zgodaj naj ga začnejo navajati na stalno uro večernega uspavanja in jutranjega prebujanja. Otroku naj uredijo ritual pred spanjem, ki bo zanj predstavljal nek prijeten dogodek in mu naznanjal pot k spanju. Poskrbimo, da bo otrok spal v ustreznem spalnem okolju s primerno temperaturo, vlago in osvetljenostjo brez hrupa. Postelja naj ne bo prostor za igro in hranjenje, ampak naj bo namenjena izključno spanju.

Prvi simptom narkolepsije je običajno prekomerna dnevna zaspanost. Pojavi se lahko kadarkoli v življenju, najpogosteje v dobi odraščanja ali zgodnji odrasli dobi med 15 in 30 letom. Bolezen je v celoti neozdravljiva in traja vse življenje. Bolniki imajo v Sloveniji na voljo zdravilo natrijev oksibat, prvo in edino zdravilo za zdravljenje vseh glavnih simptomov narkolepsije.

 

Kako spoznamo narkolepsijo?

Narkolepsija je nevrološka (in ne psihiatrična bolezen), ki se najbolj kaže kot neobvladljiva

prekomerna dnevna zaspanost. Sprva je prisotna le v monotonih situacijah (otroci zaspijo med poukom v šoli, ob gledanju televizije, odrasli med branjem časopisa, kot sopotniki v avtomobilu), kasneje pa huda zaspanost postane izrazita tudi ob drugih aktivnostih. Bolniki lahko zaspijo na delovnem mestu, med pogovorom, kot vozniki avtomobila, med obrokom, med hojo itd. Prekomerna dnevna zaspanost je vedno kratka (bolniki zaspijo za kratek čas) in običajno se bolniki po kratkem spanju počutijo bolje.

Poleg napadov prekomerne dnevne zaspanosti imajo bolniki še ostale simptome: delno ali popolno izgube mišičnega tonusa na čustven dogodek (ob smehu bolniku npr. klecnejo kolena, ne more odgovoriti, lahko pade po tleh) paralize ob uspavanju in prebujanju (zoprn, neprijeten občutek, ko se bolnik ob polni zavesti ne more premakniti) in hipnagogne ter hipnopompne halucinacije. Te halucinacije se pojavljajo ob uspavanju in prebujanju, največkrat gre za grozne, neprijetne privide ali prisluhe (bolnik npr. vidi, kako po njem leze neka žival, sliši glasove ...). Raziskave kažejo, da se narkolepsija pojavlja v družinah, od 8 do 12  odstotkov bolnikov ima bližnjega sorodnika s to motnjo. Točen način dedovanja še ni znan. Obstajajo pa laboratorijski in genetski testi, s katerimi si pomagajo pri postavitvi diagnoze narkolepsije.

Kadar občutite hudo prekomerno dnevno zaspanost, o tem obvestite osebnega zdravnika, ki bo opravil osnovni internistični pregled in laboratorijske preiskave, s katerimi se izključi druge bolezni s podobnimi znaki (slabokrvnost, moteno delovanje ščitnice, infekcijska obolenja ...). Sledi napotitev k specialistu nevrologu-somnologu.

 

D.L.

 

Komentarji

  • ToneZ

    06.04.2012

    Citiraj
     
    V časih izkoriščanja in teptanja pravic delavcev ne bo nič čudnega, če bomo nekega dne vsi hodili okrog kot zombiji.
 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.