Ne prezriteVsi zapisi

 
 
 
 

Vsi članki

 
 
 

 
 
 

 
 
 

Alternativna sladila

Alternativna sladila

Človek je po naravi sladkosned, sladke stvari nam dišijo vedno in povsod, tudi diabetikom, saj so navadno prepovedane stvari še slajše in toliko bolj mamljive. Pri tem pa sladkor nima nobene pomembne vloge pri funkcioniranju človeškega telesa, kvečjemu škodi nam lahko.
Vse bolj se  zavedamo, kako škodljiv je prečiščen, beli namizni sladkor. Ni se ga zastonj oprijel vzdevek »bela smrt«, saj gre v drugi polovici 20. stoletja vštric s skokovitim naraščanjem debelosti in kroničnih bolezni življenjskega stila. Povezan je z nastankom diabetesa, izjemno škoduje zobem, iz kosti črpa kalcij in povzroča osteoporozo itd. Pogosta in pretirana uporaba pa lahko celo poruši delovanje našega celotnega hormonskega sistema.

Konzumni beli sladkor

Skrb zbujajoč je podatek, da naj bi povprečen slovenski mladostnik pojedel kar 67 kg (!) sladkorja letno. Po drugi strani pa vemo, da taisti mladostnik praviloma ne dosega priporočil Svetovne zdravstvene organizacije o zmerni do intenzivni telesni dejavnosti vsak dan po najmanj eno uro. Če odštejemo sladkarije in sladke pijače, uporabimo v vsakdanji prehrani samo za peko in kuhanje 30 kilogramov belega sladkorja na osebo letno.

Sladkor sodi v skupino enostavnih ogljikovih hidratov, kar pomeni da hitro in visoko dvigne krvni sladkor diabetika. To ima vsaj dva škodljiva učinka. Prvič, dvigi krvnega sladkorja niso zaželeni, lahko so celo nevarni, zlasti, če presegajo kritično mejo 10 mmol/l. Drugič, hitri dvigi krvnega sladkorja imajo za posledico tudi hiter upad glukoze in hitrejši občutek lakote, ki nas žene, da spet posežemo po hrani. Namesto, da bi diabetik reduciral telesno težo, kar zelo ugodno vpliva na dobro kontrolo krvnega sladkorja, težo pridobiva in s tem poslabšuje svoje možnosti, da bi se izognil kasnim zapletom diabetesa. 

Alternativna sladila

Zato je najkasneje ob diagnozi diabetesa smiselno poiskati alternativo glikemično obremenilnemu in kaloričnemu belemu (ali rjavemu) sladkorju. Na srečo je izbira vedno večja in so že daleč časi, ko je imel bolnik s sladkorno boleznijo na voljo le dve umetni sladili. Obe sta puščali v ustih sladkoben okus, ki se ga človek še dolgo ni mogel znebiti. Problem pa lahko nastopi, ker je na prodajnih policah vse več sladil iz gomoljev in eksotičnih sadežev, ki so resda alternativa belemu sladkorju, vendar ne za diabetike. Ti morajo imeti pred očmi predvsem dve lastnosti: sladilo mora vsebovati v 100 g čim manj kalorij in čim manj ogljikovih hidratov. Tej zahtevi sta za zdaj kos dve družini sladil, pridobljeni iz naravnih sestavin. To so sladila na osnovi stevije in eritritola. Nobeno od teh sladil nima glikemično obremenilnega vpliva, zato jih lahko svetujemo tudi diabetikom.

Stevia je rod okoli 240 vrst zelišč in grmičevja, ki uspeva v subtropskih in tropskih predelih od zahodne Severne Amerike do Južne Amerike. Vrsto Stevia rebaudiana, oz. sladki list ali preprosto stevia gojijo zaradi njenih sladkih listov. Eritritol, ki ga dobimo pod blagovno znamko Sukrin se v naravi nahaja v hruškah, melonah in gobah, odlično se obnese pri kuhi in peki, ima pa le nekoliko manjšo moč slajenja od belega sladkorja, ob tem, da je popolnoma nekaloričen.

Jožica Kek

 


  

 

Komentarji

 
 
 
 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.