Ne prezriteVsi zapisi

 
 
 
 

Vsi članki

 
 
 

 
 
 

 
 
 

Res je mraz, ampak zdravilen!

Najnovejša uspešnica med športnimi in drugačnimi zvezdniki – triminutno zamrzovanje v kriokomori za okrevanje po poškodbah, pomlajevanje kože in še marsikaj – utegne po najnovejših dognanjih biti koristna tudi pri spopadanju s sladkorno boleznijo, saj naj bi višala občutljivost na inzulin in uravnavala ravnovesje sladkorja v krvi.
Zdravniki so zamrzovanje s tekočim dušikom (t.i. cryosurgery) od nekdaj uporabljali za odstranjevanje trdovratnih bradavic, zadnja leta pri uničevanju rakavega tkiva. In že več stoletij z ohlajevanjem, ledenimi obkladki ali celo ledenimi kopelmi uženemo marsikatero telesno tegobo: lajšamo si bolečine in krče, učinkoviteje okrevamo, upočasnimo staranje celic, izboljšamo splošno zdravje in počutje.
A namesto dolgotrajnega šklepetanja z zobim v ledu, polni kadi ali tavanja po zasneženi Kredarici v rojstnodnevnem kostimu, sodobna tehnologija zdaj omogoča precej udobnejšo rešitev: nek japonski revmatolog se je v sedemdesetih domislil terapije celotnega telesa v komori, v kateri vas ovije meglica tekočega dušika s temperaturo okoli minus 160 stopinj Celzija in vam kožo po vsem telesu v 30 do 40 sekundah ohladi na približno 5.1 stopinj Celzija.
Sprva so pogruntavščino uspešno uporabljali športniki za hitrejšo regeneracijo po vadbi, zmanjševanje bolečin v mišicah (po domače muskelfibra) in vnetij. A se je kmalu izkazalo, da lahko krioterapija celotnega telesa – ker so vnetja dejansko katalizator tako rekoč vsake znane bolezni – pomaga marsikomu. Telo pri tako nizkih temperaturah zažene preplah in sproži nekakšno preživitveno strategijo, podkrepljeno s protivnetni proteini in antioksidanti, krvožilni sistem pa poskrbi za sproščanje in odplakovanje strupenih snovi.

TUDI ZNANSTVENE ŠTUDIJE

Čedalje več pozitivnih učinkov krioterapije dokazujejo tudi znanstvene študije in tudi medicinska stroka (ponekod in za nekatera bolezenska stanja celo na stroške zdravstvenega zavarovanja!) jo med drugim že predpisuje za vnetno- in degenerativno-revmatična obolenja, išias, težave mišicami in kitami, (tudi pri cerebralni paralizi in multipli sklerozi), kronične bolečine, glavobol, fibromialgijo, kožne težave, slabo psihofizično kondicijo, depresijo, anksioznost, kronične motnje spanja, bronhialno astmo, avtoimuna obolenja …
Zaradi uravnavanja hormonov naj bi krioterapija izboljšala imunski in celotni krvožilni sistem, pospešila presnovo in celo pripomogla k hujšanju. V telesu imamo namreč več vrst maščobnih tkiv, med njimi belo (white adipose tissue), ki velja za slabo, in rjavo (brown adipose tissue), ki velja za dobro. Belo poveča možnosti za sladkorno bolezen tipa 2 in drugih bolezni, medtem ko rjavo velja za zdravo, saj ga telo porabi kot gorivo za ohranjanje telesne temperature. Pri izpostavitvi skrajno nizkim temperaturam telo »slabo« maščobno tkivo pretvarja v »dobro« in tako prilagodi presnovo. Hkrati sproži hormon adiponectin, ki razgraja maščobo in dovaja glukozo v mišice, kar zniža raven glukoznega sladkorja v krvi (nizka raven tega hormona pa je po raziskavah povezana s srčnimi obolenji in sladkorno boleznijo)!

Vsekakor pa se velja pred obiskom kriokomore posvetovati z zdravnikom in kriotehnikom.

Boštjan Malus

 

 

Komentarji

 
 
 
 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.