Ne prezriteVsi zapisi

 
 
 
 

Vsi članki

 
 
 

 
 
 

 
 
 

Novoletne zaobljube diabetika? Diabetolog Damjan Justinek odgovarja

1. Vsak si za novo leto zada kakšne nove cilje. Kako naj si svoje cilje postavijo bolniki s sladkorno boleznijo oziroma, k čemu naj stremijo, da bodo imeli svojo sladkorno bolezen pod kontrolo?

Vsakdo, tudi človek s sladkorno boleznijo, mora kdaj narediti »obračun«: kaj je uspel narediti in še bolj, česa in in kaj je najbolj stresno in moteče za mirno življenje. Cilj je vedno kvaliteta življenja in s sladkorno boleznijo ni nič drugače. Kvalitete ne prinese sama vrednost sladkorja, pač pa umestitev potreb in zahtev ob vodenju sladkorne bolezni med druge naše obveznosti, ki si jih nalagamo sami ali nam naložijo drugi. Ovire so lahko zelo različne: ne poznamo bolezni in njenih pasti, ne pomagajo nam svojci pri vodenju bolezni, morda je ne sprejemajo ali jih ne zanima. Morda je ovira samo finančno stanje, morda omejena gibljivost zaradi straosti ali poškodbe ali zapletov diabetesa, morda le samota in depresivno stanje. Enkrat, najlažje ob praznikih, razmislimo o našem življenju in ocenimo, kaj pa se vendarle da spremeniti. Nikoli se ne da vse in ne takoj, a kamenček po kamenček gre, vsak dan nekaj ali vsak mesec nekaj, ali vsako leto .. Sreča je v malenkostih in ne v velikih rečeh.

2. Kako naj si postavijo cilje in kakšni naj bodo, da jih bodo uspeli tudi uresničiti?

Glavni cilj za vse je vedno, da bi nam bilo lepo in bi bili srečni, a vedno je ta cilj sestavljen kot »puzzli« za igrico: seveda je cilj, da bi krvni sladkor ne porastel nad 10 mmol / lit.; a cilj je tudi, da bi telesna teža ostala stabilna. Cilj je dnevna aktivnost, da bi šli vsak dan na sprehod. Cilj je, da bi našli prijateljico za sprehod. Cilj je, da bi se dogovorili s patronažno sestro za oskrbo rane na nogi, da bi se po dveh letih le zacelila. Cilj je, da bi letos spet šli z društvom na okrevanje diabetikov v Strunjan ali še kam dlje, lahko pa je cilj tudi samo, da bi nam uspelo priti na vrsto za operacijo sive mrene.

3. Kateri so tisti trije osnovni koraki? Kako svetujete ljudem s sladkorno boleznijo, naj se tega lotijo (povsem konkretno, kaj morajo narediti, da bodo res prišli do želenega rezultata?

1. postavitev cilja, 2. narediti načrt in 3. uresničitev napisanega.

 Počasi se daleč pride in če bi delali načrt še tako popolen, vedno nekaj pride vmes. Gotovo je po tehtem premisleku za vsakogar nekaj bolj pomembno. A točne sheme nima nihče, kronične bolezni so preveč nepredvidljive in polne zapletov. Dovolj je, da sledimo idejam: če se nam porodi ideja, jo poskušamo vključiti v naš način dela in cilj. Ideja, ki jo dobimo na srečanju diabetikov; ideja, kako je sorodnik rešil svoje težave; ideja, ki jo je nekdo povedal v čakalnici; ideja, ki jo predlaga naš zdravnik ali sestra – najlažje je čakati, a tudi najbolj neučinkovito. Korak za korakom je dovolj, da nam bo 2017 ostalo v spominu.

4. Kaj je tisto najpomembnejše, na kaj morajo biti še posebej pozorni, je to prehrana, je to gibanje, obisk zdravnika ….?

Bolezen je vedno »ne-zdravje«, tako je definirana. Pomembno je, da se obrnemo nazaj v zdravje: zdrava kuhinja, zdravo življenje, zdravo gibanje in čisto na koncu zdravljenje, tudi pri zdravniku. Zdrava kuhinja izboljša počutje, zdravo življenje prinese red tudi za druge obveznosti, ki si jih razporedimo. Zdravo gibanje je najpomembnejše, saj nas res zdravi, brez tablet in podobnih kemičnih substanc. Vsaka ura šteje in če jih zberemo tri an teden, je to velik uspeh. Obiski zdravnika ? Če nekdo ne bo sam svoj zdravnik, če se ne bo zanimal za ovire, ki jih lahko prinese diabetes, če ne bo pravilno uporabljal zdravil, ne more pričakovati uspeha. Nujno je, da mu je njegov zdravnik na voljo za pogovor, da lahko dobi informacije tudi pri sestri ali patronažni / referenčni sestri na terenu, končna odločitev je njegova. On svoje težave pozna najbolje, pozna pa tudi njihov stresni vpliv. Morda je osamljenost večja ovira kot učenje inzulinske terapije in s pravim korakom se lahko reši oboje.

5. Kot se zdi, ima glavno vlogo pri nadzoru sladkorne bolezni prehrana, kaj svetuje, kako naj se prehranjujejo?

Vedno gre samo za zdravo prehrano: dovolj raznovrstno, dovolj privlačno, a vendarle zdravo, z obilo zelenjave, s primernimi kalorijami. Sladkorni bolnik mora vedno planirati en obrok naprej, da si zagotovi sestavine. Morda lahko kaj dopoldne že pripravi za kosilo, mogoče ob pripravi za kosilo kaj pripravi za zvečer ? Ljudje vedno vzamemo to, kaj je pri roki in če imamo pri roki zdrave, doma pripravljene jedi, dovolj sadja preko dneva in zelenjave zvečer, je izbira lažja. Učenje pa ni težko: za primer raznovrstne prehrane gremo lahko kar na veselico – diabetik lahko poje obe juhi, govejo in gobovo, da le ni preveč rezancev v njej; lahko poje obe solati, zeleno in zeljno, le da da namesto krompirja samo jace in fižol za dodatek. Potem lahko poje obe vrsti mesa, tistega iz juhe in pečenko, saj ni preveč mastna. Poje lahko vse zelenjvne priloge, pečeno papriko, fižol, brokoli, kaj z žara. In tudi če na koncu poje malenkost riža ali krompirja ali tudi potico, se bo bo zgodilo nih hudega. Doma pri pripravi moramo vedeti, da je hrana tudi zdravilo in da si moramo pač vzeti čas, tudi tisti, ki ga nimamo.

6. S kakšnimi vsemi težavami k vam prihajajo bolniki s sladkorno boleznijo v vašo diabetološko ambulanto? Katere so najpogostejše težave, ki jih navajajo?

Največja težava je vedno ta, da nekdo sploh ima sladkorno bolezen: oviro, ki se je ne da odpraviti, oviro, ki zahteva redno oskrbo, oviro, ki je pogosto nevarna in ki jo spoznaš šele tedaj, ko začutiš posledice. A rešitev ni v tem, da bi jo odmislili, kot da je ni. Ne moremo živeti samo poleti brez zime in samo v soncu brez dežja. Umetnost je, da kljub oviram naredimo kaj dobrega tako zase, kot tudi posredno za svoje domače. Naše polno življenje bo prineslo tudi njim upanje in dober zgled, da bodo tudi oni kdaj zaradi nas lažje rešili svoje težave. Če smo jih mi znali in hoteli premagati in če je nam uspelo, zakaj ne bi njim. In kot vedno rečemo »za vsakim dežjem pride sonce« - ne sije vse leto in kakšno leto sploh zelo malo in skoraj nič toplo, a vseeno nas vsak trenutek osreči.

Damjan Justinek, Center za sladkorno bolezen

 

Komentarji

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.