Na  Pediatrična kliniki UKC predstavili svetovno novost

Zaprta zanka za samodejno odmerjanje inzulina

Tekst in foto: DARJA LOVŠIN

Diabetes tipa 1 je kronično avtoimuno obolenje, ki se lahko začne že v najzgodnejšem otroštvu. Iz neznanega razloga pri genetsko dovzetnih posameznikih obrambni sistem telesa povzroči propad beta celic Langerhansovih otočkov v trebušni slinavki, ki tvorijo inzulin. Znanstveni napredek je prinesel sodobno nadomeščanje inzulina s pomočjo inzulinske črpalke, mehanskih injektorjev in inzulinskih analogov. Omogočil je bolnikom kvalitetno življenje, a vendar ostaja velika želja, da bi lahko živeli brez nenehnih meritev krvnega sladkorja, strahu pred hipoglikemijo ali poznimi zapleti sladkorne bolezni.
V tej smeri potekajo raziskave tudi na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Naši zdravniki so že pred leti z vodilnimi strokovnjaki na tem področju navezali stike, ki so te dni pripeljali do ene najbolj smelih študij, kar smo jih kdaj pri zdravljenju otrok izvedli v Sloveniji. Slovenski pediatri  obračajo list v zdravljenju diabetesa tipa 1.
O raziskavi, v katero je vključenih 18 otrok,  je  na novinarski konferenci 24. novembra novinarjem spregovoril prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove. Povzel je dosedanje znanstvene dosežke v iskanju čim boljših rešitev dovajanja inzulina, pri čemer se je inzulinski črpalki kaj kmalu priključil senzor za merjenje krvnega sladkorja, tega bo zdaj deset let, zdelo pa se je  logično,  oboje povezati tako, da bi črpalka sama odmerila rezultatu meritve ustrezno količino inzulina. Tako dobimo zaprto zanko, ki deluje po principu matematičnega algoritma.
Rezultat desetletnega sodelovanja naših pediatrov z univerzo v Tel Avivu
Ta sanjski projekt, poimenovan DREAM, dobiva potem, ko so ga najprej letos poleti preskusili v Izraelu, kjer so ga zasnovali na endokrinološkem oddelku univerze v Tel Avivu pod vodstvom direktorja prof. dr. Mosheja Phillipa, konkretnejše oblike tudi v Sloveniji. Strokovni tim prof. dr. Tadeja Battelina je kot drugi na svetu in prvi v evropski uniji  pripravil  študijo sistema  zunaj bolnišničnih zidov, kar je strokovni direktor Rajko Kenda označil za svetovni dosežek. Problem je namreč v tem, da so rezultati meritev krvnega sladkorja v podkožju natančnejši in tudi inzulin se obnaša drugače, kot pri apliciranju s peresniki in temu primerno je treba prilagoditi računalniški program. Ta  »opazuje« bolnika, ga opozarja, se sproti uči in sam sebe popravlja. Vprašanje, kdo je bolj zmotljiv, sistem ali človek, je kajpak zgolj retorično.
Prof. Battelino je poudaril, da je največji problem pri tem sistemu varnost, zato so otroci pod stalnim računalniškim nadzorom, da lahko zdravniki takoj odreagirajo.  Povedal je tudi, da je smer razvoja začrtana v miniaturizacijo računalnika, ki ga morajo zdaj uporabniki nositi s seboj v nahrbtniku in ne sme biti oddaljen od njih več kot 5 metrov.
Raziskave zaprte zanke potekajo samo v šestih najbolj prestižnih ustanovah na svetu, kot sta ameriški Yale in britanski Cambridge, a v nobeni, razen v Izraelu,  še niso izpeljali raziskave na pacientih, ki ne bi ležali v bolnišnici, kjer je relativno lahko nadzorovati krvni sladkor. Čisto drugače je kajpak v naravnem okolju, zato nameravajo v prvi fazi otroke z diabetesom tipa1  priklopiti na sistem računalniškega algoritma čez noč, ko je gibanja manj. Našim strokovnjakom, otrokom in njihovim staršem se je na Debelem rtiču pridružil tudi pionir zaprte zanke prof. dr. Moshe Phillip in opazovalci iz Nemčije, kjer nameravajo v kratkem slediti Sloveniji.