Ne prezriteVsi zapisi

 
 
 
 

Vsi članki

 
 
 

 
 
 

 
 
 

Glivične okužbe nohtov pri sladkornih bolnikih

Glivične okužbe nohtov pri sladkornih bolnikih

Doc. dr. Liljana Mervic, dr. med., specialistka dermatovenerologije, dermatološka ambulanta Klinike Doktor 24

Glivična okužba nohtov, strokovno jo imenujemo onihomikoza, je pri sladkornih bolnikih pogostejša kot pri ljudeh z normalnim presnavljanjem glukoze. V tej skupini predstavlja precej več kot kozmetsko nadlogo, saj poveča tveganje za resne zaplete, vključno z amputacijo noge. Izid nezdravljenja je lahko precej hujši kot pri ljudeh brez sladkorne bolezni. Njeno prepoznavanje in zdravljenje je zato ključnega pomena.

Glivična okužba nohtov predstavlja približno polovico vseh obolenj, ki prizadenejo nohte. Ocenjujemo, da jo ima vsak tretji bolnik s sladkorno boleznijo. Obstaja povečano tveganje za okužbo z vsemi tremi vrstami glivic: dermatofiti, kvasovkami in plesnimi. Najpogostejši povzročitelji so dermatofiti, predvsem Trichophyton rubrum. V stik z glivico ljudje zlahka pridemo v javnih prostorih, kjer hodimo bosi, na primer v bazenih in toplicah. Možen je tudi prenos med družinskimi člani in preko obutve.

Vsak stik z glivico še ne pomeni okužbe, vendar je pri sladkornih bolnikih ta verjetnejša zaradi več razlogov. Zaradi motenega občutka za bolečino so pogostejše poškodbe na nohtih nog, kar glivicam olajša vstop pod noht in okužbo. Pridružena debelost ali slabši vid onemogočata redne preglede in nadzor stopal. Pogosteje je pridružena tudi slabša prekrvavitev nog. Dejavniki, ki pripomorejo k bolezni, so tudi jemanje zdravil, ki oslabijo imunski sistem ter dedna nagnjenost za okužbo. Moški zbolevajo trikrat pogosteje kot ženske.

Največkrat je obolel noht palca enega ali obeh stopal. Na končnem, to je prostem delu prične noht pri strani odstopati od podlage, se rumenkasto obarva in zadebeli. Počasi se površina prizadetega nohta povečuje in napreduje proti začetnemu delu. Sčasoma se okuži ves noht. S palcev se glivice počasi prenesejo tudi na druge nohte stopal.

Zadebeljeni nohti povzročajo bolečino pri hoji in jo otežujejo. Lahko se pojavijo bakterijske okužbe obnohtja (paronihija), podkožnega tkiva nog (celulitis) ali celo kosti (osteomielitis). Glivice okužijo tudi kožo med prsti stopal, skozi razpoke v koži pa zlahka vstopajo bakterije. Tveganje za diabetično stopalo je ob sočasni glivični okužbi nohtov kar trikrat večje.

Prav vse spremembe na nohtih še ne pomenijo onihomikoze. Obstajajo tudi druge bolezni, pri katerih nohti na prvi pogled izgledajo kot glivično oboleli. Zelo pogosta je luskavica nohtov. Tudi zadebeljeni nohti zaradi staranja ali slabše prekrvavitve lahko izgledajo kot glivično oboleli, prav tako nohti, ki so zaradi poškodbe ali pretesne obutve odstopili od podlage. V vseh teh primerih protiglivično zdravljenje ne bo učinkovito. Dermatolog postavi diagnozo. Lahko si pomaga tudi z mikroskopskim pregledom vzorca nohta v laboratoriju.

Zdravljenje onihomikoze je pri bolnikih s sladkorno boleznijo enako kot pri tistih brez nje. Je dolgotrajno, ker je okužba trdovratna in ker nohti rastejo zelo počasi. Zdravljenje je uspešnejše, če z njim pričnemo zgodaj, ko je površina obolelega nohta še majhna.

Lokalno zdravljenje s protiglivičnimi kremami, geli ali praški ni uspešno, ker ne prehajajo v in pod noht, zato jih ne uporabljamo. Za lokalno zdravljenje so primerni zdravilni laki, ki vsebujejo protiglivične učinkovine, na primer ciklopiroks. Tak pripravek dobro prehaja v noht, uporabljati pa ga je treba vsakodnevno najmanj pol leta oziroma dokler zdrav noht ne izpodrine obolelega.

Zdravljenje obsežnejše okužbe nohta je praviloma sistemsko s tabletami ali kapsulami. Pri okužbi nohtov stopal traja najmanj tri mesece. Pri sicer zdravem človeku ne pričakujemo zapletov sistemskega zdravljenja, pri sladkornih bolnikih pa lahko pride do zapletov zaradi pridruženih zdravstvenih težav in drugih zdravil, ki jih redno jemljejo. Zdravilo lahko neželeno učinkuje na jetra ali se vpleta v presnovo drugih zdravil. Nekatera protiglivična zdravila na primer potencirajo delovanje peroralnih antidiabetikov. Zato se za sistemsko zdravljenje odločimo previdno in ga skrbno nadzorujemo.

Sladkorni bolniki morajo zaradi večje verjetnosti zapletov skrbeti za higieno svojih stopal in jih redno pregledovati. Ob sumu na glivično okužbo je potreben posvet z zdravnikom in ustrezno zdravljenje.

KAJ STORITI  PRI KO SE POJAVIJO GLIVIČNE OKUŽBE NOHTOV ?

 

Komentarji

 
 
 
 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.