Najmlajši bolnik, pri katerem je bila v Sloveniji narejena podkolenska amputacija zaradi sladkorne bolezni, je bil star komaj 34 let. Kako je to mogoče?

»Če ne boli, je lahko vse narobe.«, opozarja doc. dr. Vilma Urbančič Rovan, dr.med., vodja diabetološkega oddelka na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove UKC. Pred 25 leti je začela delati v prvi slovenski ambulanti za diabetično nogo, zdaj pa svoje bogato znanje na tem področju prenaša tudi v druge države.

»Odsotnost občutka za bolečino je pri nevropatiji izredno nevarna. Ravno zdaj imamo na oddelku bolnika, razgledanega, s fakultetno izobrazbo naravoslovne smeri, ki mu je konica žebljička skozi podplat naredila ranico in ta se je razširila v razjedo premera 3 cm. Če bi ga le malo bolelo, se to ne bi zgodilo, zato lahko rečemo, da je bolečina božji dar. Bolnik z motnjo prekrvitve bo zaradi težav prej poiskal pomoč, kot tisti, ki ima zaradi diabetesa bolne živce in zato izgubi občutek za toplo-hladno ter ne čuti bolečine.«

 Kako vpliva na razvoj diabetične noge pretečeno obdobje diabetesa?

»Za razvoj poznih diabetičnih zapletov je potreben čas, hiperglikemija mora trajati nekaj let, da pride do zapletov. Problem je, da tudi hiperglikemije ne odkrijemo takoj in marsikdo hodi po svetu, ne da bi vedel, da ima zvišan krvni sladkor. Situacijo lahko primerjamo z vrhom ledene gore, saj je brez diagnoze kar okrog polovica bolnikov.«

Kakšna je definicija diabetične noge?

»S tem izrazom opisujemo bolno nogo, na kateri so že izražene pozne komplikacije sladkorne bolezni: nevropatije, motnje prekrvitve, okužba ali gangrena. Najprej je bolnik le ogrožen, to je faza pred razjedo, ko je prisotna nevropatija, bolnik pa nima zelo povišanega krvnega sladkorja. V drugi fazi imamo razjedo, da le-ta preide v gangreno, je potrebna okužba. Okužbo lahko obvladamo, če je pravočasno prepoznana in pravilno zdravljena. Če temu ni tako, je potrebna amputacija.«

Najboljša preventiva pred diabetičnimi zapleti, med katerimi je gangrena s posledično amputacijo najpogostejša, je normalen krvni sladkor. Zato redno nadzorujte krvni sladkor, ki naj nikoli ne preseže 10 mmol/l. Zavedajte se, da so še posebej nevarni skoki krvnega sladkorja po obroku. Razlika med krvnim sladkorjem pred in po obroku je lahko največ 2mmol/l.  Krvni sladkor merite uro in pol po jedi, če pokaže meritev več kot 10 mmol/l, pojdite na sprehod.