Ne prezriteVsi zapisi

 
 
 
 

Vsi članki

 
 
 

 
 
 

 
 
 

Ocenjevanje in merjenja stresa pri diabetiku

Ocenjevanje in merjenja stresa pri diabetiku

Tekst: prof. dr. Matej Tušak, univ. dipl. psih, mag.  Patricia Blatnik, univ.dipl.ekon.

Izraz »stres« izvira iz latinščine, iz latinske besede »stringere«, kar v dobesednem prevodu pomeni »zvezati trdno«. Gre za mero, do katere se telo zmore upirati določeni sili ali vplivu, po drugi strani pomeni stanje, v katerega nas stres lahko pahne.

Prvič je bil uporabljen v angleščini 17. stoletja, in sicer za opis nadloge, pritiska, muke in težave. V 18. in 19. stoletju se je splošen pomen besede stres spremenil – poslej je pomenila silo, pritisk ali močan vpliv, ki deluje na predmet ali osebo. Ta definicija je hkrati pomenila, da zunanja sila zbuja napetost v predmetu, ta pa skuša ohraniti svojo nedotakljivost tako, da se upira moči te sile. Danes stres razumemo kot eno od številnih funkcij organizma, ki služijo njegovi boljši prilagoditvi na spremembe. Gre za celotno reakcijo telesa na nevarnost, ki se je razvila v pradavnini kot priprava na spopad z nevarnostjo. Stresna reakcija se sproži, ko je posameznik ogrožen – takrat se telo odzove s stresnim odzivom. Stres je izredno močno čustveno stanje, ki telo skupaj z duševnostjo preusmeri tako, kot se je v evoluciji izkazalo optimalno za preživetje. Stres lahko razumemo kot prilagoditveni odziv telesa, ki ga sprožijo spremembe v okolju. Gre za neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in sposobnosti za obvladovanje zahtev na drugi strani. Razmerje med dojemanjem zahtev in oceno sposobnosti za kljubovanje pritiskom odločilno vpliva na doživljanje stresa. V raziskovanju stresa so pomembno vlogo odigrali psihologi.

Holmes in Rahe-jev model stresa

Za razumevanje stresorjev, to je dogodkov, ki izzovejo stres, je izrazito pomemben Holmes in Rahe-jev model stresa. Avtorja sta menila, da so življenjske spremembe oziroma življenjski dogodki (pozitivni ali negativni) stresorji, ki bremenijo prilagoditvene kapacitete človeka ter zahtevajo fiziološke in psihološke napore. Menila sta, da napor poveča možnost za nastanek zdravstvenih težav, kot so somatska obolenja, anksioznost in depresija. V okviru svoje teorije sta razvila lestvico ponovne socialne prilagoditve. Domnevala sta, da vsaka sprememba zahteva od ljudi prilagoditev v okvirih njihovega življenja. Menila sta, da je sprememba tista, ki povzroča stres in vpliva na telesno zdravje. Nekaterim stresorjem se v življenju preprosto ni mogoče izogniti. Gre za življenjske preizkušnje, ki spremljajo različna življenjska obdobja: bolezen, nesreče v družini ali pri prijateljih, izguba najbližjih. Nekateri dogodki so zelo tragični in boleči, zato povzročajo več škodljivega stresa kot prijetnejše spremembe (poroka, rojstvo otroka, selitev v novo hišo…), ki pa se jim mora posameznik prav tako precej prilagoditi in se nanje privaditi. Že davnega leta 1967 sta sestavila lestvico življenjskih dogodkov, ki povzročajo stres, in jih ocenila na lestvici od 1 do 100. Številčne vrednosti navedenih stresorjev so bile naslednje:

smrt zakonca – 100

razveza – 73

ločeno zakonsko življenje – 65

zaporna kazen – 63

smrt ožjega družinskega člana – 63

telesna poškodba ali bolezen – 53

poroka – 50

odpustitev z delovnega mesta – 47

zakonska sprava – 45

upokojitev – 45

zdravstvene težave družinskega člana – 44

nosečnost – 40

spolne težave – 39

prihod novega družinskega člana – 39

večje spremembe na delovnem mestu – 39

sprememba finančnega stanja – 38

smrt bližnjega prijatelja – 37

prilagoditev drugačnemu načinu dela – 36

nesoglasja s partnerjem – 35

visoka hipoteka – 31

zaplenitev hipoteke ali posojila – 30

sprememba odgovornosti na delovnem mestu – 29

odhod otrok od doma – 29

težave s sorodniki – 29

izrazit osebni dosežek – 28

žena se zaposli ali preneha delati – 26

otrok začne ali konča šolanje – 26

sprememba stanovanjskih razmer – 25

sprememba življenjskih navad – 24

težave z nadrejenim ali delodajalcem – 23

sprememba delovnega časa ali razmer – 20

sprememba bivališča – 20

sprememba otrokove šole – 20

sprememba cerkvenih aktivnosti – 19

sprememba družabnega življenja  -18

sprememba navad pri spanju – 16

sprememba števila družinskih srečanj – 15

spremembe prehrambnih navad – 15

počitnice – 13

božič - 12

manjše zlorabe zakona – 11

Najhitrejša ocena stresne izpostavljenosti in s tem ogroženosti je, da preštejete število stresnih dejavnikov, ki se v nekem času (npr. enega meseca) pojavljajo v vašem življenju. Višje kot je, bolj ste stresno obremenjeni. Če seštejete njihove točke, bo svsota točk tista, ki bo pokazala vašo stresno obremenjenost. Čeprav lahko postavimo nekatere okvirne meje, kaj pomeni visoko stresno ogroženost (v vsakem primeru preko 100 točk pri vsoti), je potrebno razumeti tudi pojem stresne tolerance, ki je pri posameznikih individualen, pomeni pa mero, do katere znamo količino stresa še prenesti brez hudih in škodljivih posledic. Višja ko je le-ta, bolj učinkovito smo na stres prilagojeni. Nekateri posamezniki prilagojeno reagirajo tudi ob visoki stopnji stresa, drugi so polni neprilagojenih odzivov že ob najmanjših spremembah v življenju.

Zato je ključno za premagovanje stresa dvigniti stresno toleranco čim višje, če se le da, že v mladosti, kar pomeni,  da moramo že otroke učiti, da znajo prilagojeno reagirati tudi v stresnih situacijah, da sčasoma postanejo manj občutljivi na stresorje, da razvijejo ustrezne konstruktivne stile soočanja s stresom, da se naučijo tehnik za zmanjšanje stresa ipd.

Dve lastnosti, ki pomembno determinirata posameznikovo odpornost na stres sta njegova samozavest in osebnostna čvrstost. Predstavljata prvo bojno linijo proti stresu. Z vidika učinkovitega spoprijemanja s stresom je torej dobro, če sta čim višji. Vprašalnika o samozavesti in osebni čvrstosti sta objavljena v avgustovski Diti 2015.

 

 

Cellfood-POMAGA PRI STRESU:

        

 

 

Komentarji

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.