Metformin se kot učinkovina v zdravljenju sladkorne bolezni uporablja že več desetletij. V nasprotju z nekaterimi drugimi antidiabetičnimi zdravili ne spodbuja izločanja inzulina iz trebušne slinavke, pač pa predvsem zmanjšuje sproščanje presežka glukoze iz jeter in povečuje občutljivost tarčnih tkiv na inzulin. Na ta način poveča izkoristek tiste količine inzulina, ki jo telo sladkornega bolnika še zmore samo ustvariti. Posledica je boljša urejenost glukoze v krvi. Dodatno ima metformin ugoden učinek tudi na presnovo maščob, dolgoročno pa zmanjšuje tveganje za kronične zaplete sladkorne bolezni.

Zaradi takšnega specifičnega načina delovanja metformina je smiselno, da ga v zdravljenje uvedemo čim prej v poteku sladkorne bolezni. Ni torej presenetljivo, da je metformin tako po slovenskih kot svetovnih smernicah zdravilo prvega izbora pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2, seveda ob odsotnosti kontraindikacij. To pomeni, da zdravljenje z njim začnemo, ko nefarmakološki ukrepi (diabetična dieta, telesna dejavnost) niso več zadostni za vzdrževanje ciljne urejenosti glukoze v krvi.
Tudi kasneje, ko je potrebno intenziviranje zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 z dodatnimi zdravili, metformin največkrat ostane del kombinirane terapije. Metformin sam po sebi ne povzroča prenizke vrednosti glukoze v krvi (hipoglikemije), je pa ta možna pri kombiniranem zdravljenju s sulfonilsečninami, repaglinidom ali inzulinom. Zato je tedaj potrebna previdnost in pogostejše meritve koncentracije glukoze v krvi.

Odmerjanje in pripravki
Praviloma začnemo z nizkim odmerkom metformina 500 mg enkrat ali dvakrat dnevno in ga nato postopoma v nekaj tednih povišamo na 850 mg oziroma 1000 mg 2 do 3 krat dnevno, individualno po navodilu zdravnika. Seveda pa je nujno potrebno tudi ob zdravljenju z zdravili še naprej izvajati nefarmakološke ukrepe!
Do nedavnega je bilo zdravljenje z metforminom možno le v obliki tablet, v zadnjem času pa je na voljo tudi v obliki praška za peroralno raztopino. Nekateri bolniki imajo težave z zaužitjem tablet in ta novost bo za njih dobrodošla. Prašek se hitro raztopi, najbolje kar v navadni vodi ali nesladkanem čaju.

Neželeni učinki metformina in kontraindikacije

Tako kot pri vsakem zdravilu, so tudi pri metforminu možni neželeni učinki, ki se pojavijo le pri manjšem delu zdravljenih bolnikov. Najpogostejše so prebavne težave, kot na primer slabost, bolečine v trebuhu, driska, bruhanje ali drugo. Te težave se največkrat pojavijo na začetku zdravljenja z metforminom in v večini primerov spontano prenehajo. Zato svetujemo, da bolniki metformin jemljejo med zaužitjem hrane ali takoj potem, saj se na ta način zmanjša možnost neželenih prebavnih učinkov.

Metformin je kontraindiciran pri slabšem delovanju ledvic in jeter, pri pomembnem srčnem popuščanju, nekaterih akutnih stanjih in alkoholizmu. Potrebno je redno spremljanje ledvičnega delovanja in drugih laboratorijskih pokazateljev. Previdnost je potrebna pri starejših bolnikih. Najresnejši, a na srečo izredno redek zaplet jemanja metformina, je laktacidoza. Prehodno je potrebno prekiniti z jemanjem metformina pred radiološkimi preiskavami z jodiranim kontrastnim sredstvom, pred kirurškimi posegi v splošni ali spinalni anesteziji in pri nekaterih drugih stanjih.

Zaključek

Kot vidimo, ima metformin pomembno vlogo v zdravljenju sladkorne bolezni. V zadnjem času odkrivajo še nove ugodne učinke tega zdravila. Tudi farmacevtski pripravki so bolnikom vse bolj prijazni. S porastom debelosti in sladkorne bolezni tipa 2 že med mladostniki je jemanje metformina vedno bolj razširjeno. Vsekakor pa nikoli ne smemo pozabiti na velik pomen uživanja primerne hrane in izvajanja redne telesne dejavnosti.

Aleš Skvarča, dr.med.

 ALI STE VEDELI?